"Ali drugače povedano: če so se sindikati pripravljeni pogovarjati o večji učinkovitosti in o manjšem sistemu senioritetnih napredovanj, potem ustvarimo dodaten prostor za neposreden dvig plač in za nagrajevanje tistih bolj uspešnih," je dejal Koprivnikar na novinarski konferenci po seji vlade.
Kot je pojasnil, se je vlada namreč na današnji seji "po temeljitem premisleku" odločila, da sindikatom javnega sektorja, s katerimi doslej ni našla skupnega jezika, ponudi drugačno obliko protipredloga. Oblikovali so ga tudi glede na dogajanje in konotacijo stavk v minulih dneh. "Vsem je skupno le to, da si želijo zvišati plače," je ugotavljal Koprivnikar.
V sporočilu po seji vlade so zapisali še, da je morebitno dodatno povišanje plač od navedenega enoodstotnega zvišanja plačne mase dopustno zgolj pod pogojem, da se ob upoštevanju makroekonomskega okvirja in sproščanja varčevalnih ukrepov ustvari dodaten finančni prostor iz naslova drugih ukrepov. Pri tem noben predlog vladne strani ne sme preseči finančnega učinka glede na makroekonomski okvir, ki ga je vlada sprejela na seji 18. januarja.
Vlada je sklenila tudi, da se v okviru pogajalskega procesa ne sme sprejemati nobenih dodatnih zavez za višanje uvrstitev v plačne razrede celotnih poklicnih skupin in da je treba v pogajalskem procesu dogovoriti dinamiko realizacije višjih plač tako, da bo omogočala spoštovanje sprejetega makroekonomskega okvira.
V pogajalskem procesu pa bodo po navedbah vlade s sindikalno stranjo dogovorili tudi druge ukrepe, ki bodo prispevali k ustvarjanju možnosti za uveljavitev spremenjenih uvrstitev, predvsem na področju pridobitve pravice do izplačila višje plače iz naslova napredovanj in na področju učinkovitosti javnega sektorja ter drugih ukrepov, ki vplivajo na skupni strošek dela v javnem sektorju.
Obenem se je vlada odločila za umik dosedanjega predloga vladne strani, ki se nanaša na delovna mesta, primerljiva z delovnimi mesti zdravnikov. Zavzela pa se je, da naj se v okviru pogajanj o razrešitvi stavkovnih zahtev sindikatov javnega sektorja nadaljujejo tudi dogovarjanja o ureditvi medsebojnih razmerij med različnimi poklicnimi skupinami s ciljem povečanja možnosti skupnega dogovora med reprezentativnimi sindikati javnega sektorja.
"Domnevati je, da je eden od razlogov, da so sindikati zaveze iz dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju, ki se nanašajo na odpravo anomalij, prekvalificirali v stavkovne zahteve, prav dejstvo, da v zvezi z dosedanjim selektivnim pristopom po višjih uvrstitvah posameznih delovnih mest in nazivov iz naslova odprave anomalij na sindikalni strani ni bilo mogoče doseči večinskega soglasja," so še zapisali v sporočilu za javnost.
Sindikati javnega sektorja so v zadnjih tednih zaostrili svoje zahteve. Ta teden so jih s stavkami in javnim shodom glasno izrazili tudi policisti, zaposleni v zdravstvenem in socialnem varstvu ter šolniki.
Koprivnikar je sicer že pred sejo vlade znova zatrdil, da bodo nadaljevali s pogajanji. V petek se dobijo s skupino 16 sindikatov iz pogajalske skupine, ki jo vodi Jakob Počivavšek, v prihodnjem tednu pa še sindikati, ki so stavkali v tem tednu, torej s policisti, šolniki in zaposlenimi v zdravstvenem in socialnem varstvu.
Skupaj so bile njihove zahteve po podatkih vlade vredne skoraj milijardo evrov, enoodstoten dvig plačne mase pa bi predstavljal 35 milijonov. Skupina Počivavškovih sindikatov je med drugim zahtevala vrnitev osmih odstotkov, ki so bili javnim uslužbencem pri plačah odvzeti v času finančne krize, višje plače prav tako zahtevajo v šolskem sindikatu Sviz, in sicer za dva do tri plačne razrede po vsej vzgojno-izobraževalni vertikali.
