Problematika avtorskih in podjemnih pogodb v visokem šolstvu je postala aktualna spomladi 2015, ko je KPK objavil podatke o honorarjih iz avtorskih in podjemnih pogodb, ki so jih od leta 2003 iz javnega sektorja prejele fizične osebe. Pri tem so po podatkih aplikacije Erar, ki jo je razvil KPK, izstopala predvsem izplačila visokih honorarjev profesorjem in vodilnim na fakultetah. Slednje so pri tem sicer pojasnjevale, da naj bi se velik del avtorskih pogodb nanašal na njihovo tržno dejavnost.
Zadevo je na lastno pobudo obravnaval KPK, ki zdaj v končnem poročilu ugotavlja, da so bila enormna izplačila honorarjev na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb med drugim posledica nejasne razmejitve med javno službo in tržno dejavnostjo v visokem šolstvu ter pomakanja nadzora.
Zaradi tega KPK v končnem poročilu ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter drugim odgovornim v postopku sprejemanja predpisov s področja visokega šolstva priporoča, da se pripravi in sprejme jasna definicija javne službe na področju visokega šolstva, "na podlagi katere bi se jasno opredelilo redno delovno obveznost visokošolskih delavcev in natančneje določilo neposredno pedagoško obveznost, posredno pedagoško obveznost, osnovno raziskovalno-razvojno oziroma umetniško in strokovno delo ter druge obveznosti, ki skupaj tvorijo polni delovni čas visokošolskih delavcev v obsegu 40 ur tedensko".
Komisija je podala priporočila tudi univerzam. Med drugim jim predlaga, naj v svojih internih aktih natančno določijo tržno dejavnost in njeno izvajanje ter razmejitev med izvajanjem tržne dejavnosti in javne službe. Prav tako naj natančno določijo razmejitev raziskovalnega dela v okviru javne službe ter raziskovalnega dela, ki je plačano po avtorski, podjemni oziroma sorodni pogodbi.
Priporoča jim še vzpostavitev dnevne evidence izrabe delovnega časa oziroma tedenskih ali mesečnih poročil o opravljenem delu, na podlagi katerih bo mogoče preveriti dejansko opravljene ure profesorjev v okviru rednega delovnega časa.
Ministrstvo za izobraževanje je sicer konec januarja v javno obravnavo poslalo predlog novele zakona o visokem šolstvu, s katero naj bi določili javno službo v visokem šolstvu. Predlog med drugim pravi, da lahko javni visokošolski zavodi poleg javne službe opravljajo tudi druge dejavnosti, pri čemer pa te ne smejo zmanjševati obsega in kakovosti zagotavljanja javne službe, prav tako je treba zagotoviti razmejevanje stroškov in prihodkov. Določa tudi, da lahko študijske programe kot tržno dejavnost javni visokošolski zavodi izvajajo samo za tuje državljane.
