Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Boštjan Gorjup, "nerealne zahteve" javnega sektorja spremljajo z zaskrbljenostjo. Njihova uresničitev bi po ocenah zbornice namreč povzročila, da bo Slovenija v prihodnjih letih namesto gospodarske rasti "stala na mestu" in plačevala za "pretekle neupravičene obveze".
Slovenija po Gorjupovih besedah za plače v javnem sektorju že sedaj namenja 11 odstotkov BDP, kar je za odstotno točko več od povprečja EU. Da bi bili na evropskem povprečju, bi morali obstoječo maso plač celo znižati za 550 milijonov evrov.
Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je ob tem poudarila, da zahteve javnega sektorja niso utemeljene na dvigu kakovosti storitev za državljane. Učinkovitost javnega sektorja je namreč v desetletju kljub višjim plačam in višji zaposlenosti padla za tri odstotke.
Med drugim je navedla predolge čakalne vrste v zdravstvu, še vedno prisotno "birokratsko prenormiranost države" in dolgotrajne postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja, na katerega je bilo treba lani čakati 43 dni dlje kot pred desetletjem.
Tudi ona je opozorila na negativne posledice uresničitve sindikalne zahteve. "Milijardo evrov, ki jih zahteva sindikat javnega sektorja, se lahko pretopi v tisoč evrov manj za vsakega zaposlenega, če bi se na ta račun zvišala dohodnina. To lahko pomeni tudi milijardo evrov manj za investicije v šole, ceste, obnovo mostov. Ali pa lahko pomeni 35.000 zaposlenih v javnem sektorju manj, če se ohrani sedanja masa plač, spremenijo pa plačna razmerja med posameznimi skupinami," je opozorila.
Dvig plač bi bil po njenih besedah upravičen, ko bi se kakovost storitve toliko dvignila, da lahko upraviči določen dvig. "Najverjetneje pa se morajo najprej toliko okrepiti plače v zasebnem sektorju, saj to ustvarja pritok sredstev v proračun in s tem omogoča tudi dvig plač v javnem sektorju," je dejala.
GZS, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje Manager, Britansko-slovenska gospodarska zbornica in Slovensko-nemška gospodarska zbornica so tako danes na premierja Cerarja naslovili skupno pismo, v katerem so ga pozvali, naj vlada v pogajanjih ne popusti "v veliki večini populističnim zahtevam javnega sektorja".
Poudarjajo, da mora država ostati v okviru svojih javnofinančnih zmožnosti, "predvsem pa v okviru zmožnosti gospodarstva in zaposlenih v gospodarstvu". Vladi so predlagali, naj raje zniža obdavčitev plač, od česar bi imeli korist vsi zaposleni.
Kot je še poudaril Gorjup, se zavedajo pomena zaposlenih v javnem sektorju in njegovih storitev, ki jih koristimo vsi, "a je uspešen javni sektor lahko odraz samo še uspešnejšega gospodarstva".
Na vlado so se s svojim pozivom danes obrnili tudi v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC), pri čemer so se mestoma pridružili stališčem GZS. Od vlade zahtevajo, naj davčno razbremeni plače vseh delavcev, ob tem pa ukine vse krizne davke in druge dajatve. "Če vlada ukinja varčevalne ukrepe vsem drugim, naj jih ukine tudi podjetjem, ki bodo ta denar lahko namenila za investicije v razvoj boljših, novih delovnih mest," so zapisali.
Vladi predlagajo, naj sindikatom predlaga prerazporeditev, ki bi odpravila "anomalije, ki so jih zlasti z dvigom plač v zdravstvu povzročili sindikati in vlada sami". "Prav je, da se odpravijo anomalije pri plačah v javnem sektorju - tako zaradi prenizkih plač kot nekorektnih razmerij - toda največ v okviru vrednosti zdajšnje mase plač," so prepričani.
Kot so dodali, slovensko gospodarstvo še vedno nazaduje pri produktivnosti, razlika med povprečno bruto plačo v javnem in zasebnem sektorju pa se je od oktobra 2013 do oktobra lani podvojila.
