Novela v večjem delu opredeljuje javno službo, hkrati pa močno zaostruje pogoje za pridobitev koncesije za zasebne visokošolske zavode.
Ureditvi javne službe, ki do zdaj v zakonu ni bila posebej opredeljena, sta namenjena dva člena. Med drugim določata, da lahko javno službo izvajajo javni visokošolski zavodi in zasebni visokošolski zavodi za koncesionirane študijske programe.
Predlog pravi, da lahko javni visokošolski zavodi poleg javne službe opravljajo tudi druge dejavnosti, pri čemer pa te ne smejo zmanjševati obsega in kakovosti zagotavljanja javne službe, prav tako je treba zagotoviti razmejevanje stroškov in prihodkov. Študijske programe kot tržno dejavnost lahko javni visokošolski zavodi izvajajo samo za tuje državljane.
Koncesijam, ki se podeljujejo zasebnim visokošolskim zavodom, predlog namesto dozdajšnjega enega namenja 19 členov. Med drugim pravi, da se lahko koncesija dodeli za izvajanje študijske dejavnosti, za katero obstaja potreba v slovenskem prostoru, in "ki kakovostno nadgrajuje raznolikost visokošolske izobraževalne ponudbe v Sloveniji oziroma se v okviru javne službe na področju visokega šolstva ne izvaja v ustreznem obsegu". Pri slednjem je obseg "določen s številom razpisanih in zasedenih mest študijskega programa v okviru javne službe".
Predlog za dodelitev koncesije lahko posredujejo zainteresirana ministrstva ter pravna ali fizična oseba, in sicer do 31. decembra tekočega koledarskega leta. Nato ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport najpozneje do 31. januarja naslednje leto imenuje strokovno komisijo, ki poda strokovno mnenje. Na podlagi tega mnenja nato minister izda "odločitev glede uvedbe postopka javnega razpisa za dodelitev koncesije", na katerem nato posebna razpisna komisija, ki jo določi ministrstvo, izbere zasebni visokošolski zavod, ki bi izvajal predlagano študijsko dejavnost.
Koncesija se lahko dodeli za določen čas, in sicer za obdobje osmih vpisnih generacij z upoštevanjem enega dodatnega študijskega leta, torej osem plus eno leto, z možnostjo podaljšanja. Podaljša se lahko le za obdobje največ štirih vpisnih generacij z upoštevanjem enega dodatnega študijskega leta.
V prehodnih določbah predlog določa, da z uveljavitvijo novele zakona že obstoječe koncesije ne prenehajo, se pa s prehodno določbo opredeli obdobje, "v katerem lahko visokošolski zavodi za študijske programe z dodeljeno koncesijo po določbah novele sprožijo postopek presoje ohranitve obstoječih koncesij, ki je enak postopku za dodelitev koncesij, kot ga bo uveljavila novela". "V kolikor visokošolski zavod takšne vloge ne vloži, mu koncesija za takšne študijske programe preneha z iztekom prehodnega obdobja - po zakonu samem," je navedeno.
Pravnik in profesor na zasebni Fakulteti za državne in evropske študije Matej Avbelj je za STA ocenil, da bi uveljavitev takšnih določb praktično pomenila ukinitev zasebnih visokošolskih zavodov. Novela je zmotila tudi Andraža Terška, Albina Igličarja in Petra Jambreka, med katerimi je bilo slišati ocene, da bi lahko bile določbe o obnovi obstoječih koncesij v nasprotju z ustavo.
Rektorji štirih slovenskih univerz pa so na rektorski konferenci sredi januarja v Vipavi ocenili, da je novela ob manjših popravkih sprejemljiva.
