c S

Poklicno izobraževanje je v nenehnem razvoju

26.01.2018 13:35 Ljubljana, 26. januarja (STA) - Poklicno izobraževanje je v nenehnem razvoju, za kakovosten razvoj pa je potrebno sodelovanje z lokalnimi zbornicami in izmenjava izkušenj, je glavno sporočilo z okrogle mize o vajeništvu v okviru največjega sejma izobraževanja in poklicev Informativa. Namen dogodka je primerjava tujih izkušenj z našimi poskusi ponovnega uveljavljanja vajeništva.

Udeležence okrogle mize Vajeništvo - učenje za življenje, ki so jo pripravila veleposlaništva Avstrije, Nemčije in Švice, predstavništvo avstrijskega gospodarstva v Sloveniji WKO in Slovensko-nemška gospodarska zbornica, je najprej pozdravil veleposlanik Švice v Sloveniji Pierre-Yves Fux, ki je predstavil vseh pet organizatorjev ter namen okrogle mize.

Slovenski pilotni projekt dualnega izobraževanja na šolah, ki je bil uveden v tem šolskem letu, je predstavil direktor Centra za poklicno izobraževanje RS Elido Bandelj. "V sistemu je malo več kot 50 vajencev na petih srednjih šolah, z delodajalci in zbornicami poskušamo razvijati sistem vajeništva," je dejal Bandelj in dodal, da obstaja interes, šole so se dobro prilagodile temu in sodelujejo z delodajalci in obratno, tako da misli, da so na pravi poti.

Nemški dualni sistem z vajeništvom je predstavil Jorg Engelmann iz Nemške gospodarske zbornice za München in Zgornjo Bavarsko. Prednost nemškega sistema je v tem, da imajo dijaki možnost napredovanja, kar pomeni, da se ima tudi nekdo, ki se je odločil za poklicno izobrazbo, možnost šolati naprej na višji šoli ali fakulteti.

V razpravi so nastopili strokovnjaki iz Avstrije, Nemčije in Švice, kot tudi vodje kadrovskih služb podjetij iz Slovenije. Govorili so o aktualnih problematikah in rešitvah na področja poklicnega izobraževanja v svojih nacionalnih sistemih.

Nemškemu vajeniškemu sistemu je sicer podoben tudi avstrijski in švicarski, saj je več kot 50 odstotkov učnega programa namenjenega praktičnemu delu oziroma praktičnemu pouku v podjetjih, kjer so usposobljeni mentorji, da lahko optimalno pripravijo mlade za hitro vključitev na trg dela.

Kot je bilo slišati, je glavna razlika med slovenskim in nemškim sistemom ta, da v slednjem podjetja zelo močno sodelujejo z lokalnimi gospodarskimi zbornicami, denimo s tisto v Münchnu, in spremljajo potrebe na trgu oziroma kaj podjetja potrebujejo, da se ne izobražuje denimo sto mizarjev, če ni toliko mizarskih delavnic.

Vodja kadrovske službe Borut Zorman iz Magne pa je povedal, da bodo v Sloveniji v prvi fazi zaposlili 400 ljudi, trenutno imajo v sistemu vajeništva 200 vajencev za 19 poklicev. Izobraževanje poteka tako, da so dijaki dva meseca v šoli, devet mesecev pa na praksi v podjetju.