Udeleženci vrha so poskušali odgovoriti na vprašanja, kako lahko kakovostno in vključujoče izobraževanje, ki temelji na vrednotah, prispeva k uspešni Evropi, katere kompetence potrebujemo v prihodnjih desetletjih ter kako izboljšati digitalne veščine.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Makovec Brenčičeva je skupaj s portugalskim in španskim ministrom ter s predsednico združenja estonskih učiteljev sodelovala v panelu na temo temeljnih znanj in spretnosti.
Med temami vrha je Makovec Brenčičeva izpostavila razpravo o tem, kako krepiti evropske vrednote in kompetence za vseživljenjsko izobraževanje, kako izboljšati poklicno izobraževanje in kako opolnomočiti učitelje.
Današnje generacije so drugačne, že opremljene z veliko veščinami, ki jih starejši nismo osvajali, kot jih oni, zato je nujna razprava o tem, kako opolnomočiti učitelja, da bo lahko ustrezno prenašal znanje in ga dograjeval, je pojasnila.
Kot pomembno je ministrica izpostavila tudi vprašanje, katere so evropske vrednote, v katere verjamejo mladi, ki živijo v odprti Evropi, medtem ko so starejše generacije poznale Evropo z mnogo več ovirami in omejitvami, o katerih mladi danes ne govorijo več.
Makovec Brenčičeva je ena od okoli dvajset ministrov, ki se udeležujejo današnjih razprav o prihodnosti izobraževanja v Evropi. Današnjemu evropskemu vrhu o izobraževanju bodo sledili še drugi, naslednji je predviden za jesen 2019.
Na podlagi sklepov tega vrha bo Evropska komisija spomladi predstavila nove pobude, vključno s predlogi glede vzajemnega priznavanja diplom, učenja jezikov, evropske študentske kartice in mreže evropskih univerz.
Mreža evropskih univerz je bila sicer ključna tema sredinega srečanja ministrice Makovec Brenčičeve in evropskega komisarja za izobraževanje Tiborja Navracsicsa. Slovenija in še dvanajst mlajših članic opozarja, da ta pobuda mora biti enako dostopna vsem.
Pobuda ne sme pomeniti dodatne krepitve centrov, ki so pedagoško in raziskovalno že odlični, ampak mora dati priložnost vsem, tudi manjšim državam in univerzam, da pokažejo, kje je njihova izobraževalna in pedagoška odličnost, je poudarila Makovec Brenčičeva.
Evropska komisija je novembra lani razgrnila vizijo za oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 ob poudarku, da je izobraževanje ključno pri soočanju z izzivi starajočega se prebivalstva, digitalizacije, lažnih novic, populizma in ksenofobije.
Temeljni namen je zagotoviti, da bodo državljani EU odporni na spremembe v svetu, zlasti da se bodo znali prilagajati spremembam zaradi digitalizacije in umetne inteligence.
Za izobraževalne politike so sicer pristojne članice. "V vsakem primeru vsaka država ohranja specifike, tradicionalnosti svojih sistemov," je poudarila Makovec Brenčičeva in dodala, da so pa skupne teme, ki lahko mladim olajšajo pot do znanja in izobraževanja.
Na vprašanje, zakaj prvi izobraževalni vrh prav zdaj, slovenska ministrica odgovarja, da Evropa zdaj ugotavlja, kako ključna naložba je izobraževanje, tudi v kontekstu radikalizacije in vplivanja tehnologije na razvoj družbe.
"Znanje je danes zaradi tehnologije dostopno vsem, ampak kakšno znanje, kakšne veščine se razvijejo s tem - to je ključno vprašanje za razvoj izobraževanja," je še poudarila ministrica v pogovoru z STA ob robu izobraževalnega vrha.
