Minister je ob robu današnje seje vlade poudaril, da se vlada odziva praktično dnevno in vsak dan sedijo z drugo sindikalno pogajalsko skupino. Danes se dobijo s policisti, v petek s predstavniki sindikata delavcev v zdravstveni negi ter sindikata zdravstva in socialnega varstva.
"Delamo vse, kar je v naši moči in kar je v okviru realnih možnosti, tudi finančnih, da se približamo interesom sindikatov," je zagotovil Koprivnikar, a hkrati ponovil, da čez mejo, ki bi ogrozila normalno delovanje države, ne bodo šli.
Sam bi se strinjal s trditvijo, da se verjetno išče predvolilni čas kot priložnost, da se od vlade izsili neke obljube z zavedanjem, da jih bo preložila na prihodnjo vlado. "A kot sem že večkrat poudaril, ne gre za obljube ene ali druge vlade, gre za davkoplačevalski denar, gre za uravnoteženost naše države. Ne glede na to, katera in kakšna vlada jo bo vodila, bodo problemi enaki in makroekonomska slika bo enaka," je dodal.
Ponovil je tudi, da je šlo v sredo za interesno stavko, v kateri sindikati zahtevajo nekaj več od zagotovljenih pravic, ki se v celoti izvajajo. Zato ni podlage, da bi takšno stavko državni organi in vlada plačali. Kar pa zadeva morebitne posledice sredine stavke, težko daje neke konkretne ocene.
Na področju živilske industrije je bila zaradi vnaprejšnje najave stavka pričakovana in so se obrati večinoma temu prilagodili, pa tudi na strani stavkajočih je bilo po ministrovih besedah precejšnje razumevanje do potreb državljank in državljanov in so svoje stavkovne aktivnosti prilagodili tako, da ni bilo povzročene večje škode ljudem, niti v gospodarskem smislu ne.
Sicer pa je minister prepričan, da tudi ne vzdrži argument o rušenju enotnega plačnega sistema. Ko so se nekateri sindikati odločili za samostojne stavke, so se z njimi pogajali, saj se vlada mora pogajati, če ji nekdo napove stavko, tako kot se tudi danes pogaja z vsemi skupinami. V primeru zdravnikov sam ni bil naklonjen sklenjenemu sporazumu, a je ta dejstvo, in so nato takoj "prevzeli zavezo, da bodo spremembe pri zdravnikih uravnotežili tudi z ostalimi poklicnimi skupinami".
Kot je zagotovil, od tega dejstva ne bežijo, ravno zato, ker imamo enotni plačni sistem, in se o tem pogajajo. A dogovoriti se morajo za pogajalsko mizo, vlada pa težko sprejme, "da je premik ene plačne skupine povod za generalno spremembo vrednotenja vsega v javnem sektorju". To pa je argument, na katerem stavkajoči postavljajo svoje zahteve, je pojasnil.
Predsednik SD Dejal Židan pa je dejal, da imajo ljudje pravico do stavke. Kot sam razume, so stavkali predvsem zato, ker imajo občutek, da obstajata dve kategoriji javnih uslužbencev - tisti, ki se jim je življenje bolj izboljšalo, in ostali, ki so v večini. A po Židanovem prepričanju se vsi zavedajo, da ima država omejitve, in da morajo imeti od gospodarske rasti koristi vsi, tudi na primer upokojenci in tisti, ki čakajo v čakalnih vrstah v zdravstvu.
Židan ne pričakuje, da bi bilo možno pogajanja zaključiti v nekaj tednih ali mesecih. Če bi sam določal cilj, pa bi ta bil, da ponovno vzpostavijo neke vrste čvrsti enotni plačni sistem, nato pa se vsako leto pogajajo, za koliko se izboljšajo plače vseh, ki te dobivajo iz državnega in lokalnih proračunov, seveda ob upoštevanju gospodarskega stanja v državi.
