Koprivnikar je poudaril, da podatki kažejo, da so tudi javni uslužbenci deležni gospodarske rasti. Kot je dejal, se je masa za plače v javnem sektorju v zadnjih dveh letih povečala za več kot deset odstotkov, povprečna plača pa se je dvignila za sedem odstotkov. Dejstvo je po njegovih besedah tudi, da plače v javnem sektorju že četrto leto zapored rastejo malenkost hitreje kot v zasebnem.
Napovedan stavkovni val po njegovi oceni ni upravičen. Dejal je, da gre pri vseh napovedanih stavkah za interesne stavke - stavke "za nekaj več" - in ne za stavke za izpolnitev pravic, ki so zaposlenim kršene, oz. zavez, ki jih delodajalec ne izpolnjuje. Takšne stavke pa po zakonu niso dolžni plačati. Je pa Koprivnikar dodal, da je bilo plačilo stavke vedno doslej ena od stavkovnih zahtev in predmet pogajanj.
Minister je zavrnil očitke, da se vlada ne odziva. Nenazadnje, je dejal, so cel konec tedna s celotno ekipo na vladni pogajalski strani sedeli do poznih večernih ur in iskali možnosti za konstruktivne pogajalske predloge. "Imam občutek, da se v javnosti poskuša ustvariti občutek kaosa in zmede. Jaz vam zagotavljam, da na vladni strani tega vsekakor ni," je poudaril.
Pri tem je ponovil, da je vlada želela skupna pogajanja z vsemi sindikati tudi zato, ker se zahteve sindikatov ne bodo mogle uresničiti, dokler za skupno mizo ne bodo vsi potrdili enotnih krovnih kolektivnih pogodb in morebitnih zakonskih sprememb. Ker pa so nekateri sindikati kljub temu vztrajali pri ločenih pogajanjih, imajo ta trenutek več ločenih pogajalskih skupin.
Ponovil je, da so zavezani dialogu, kar so v vseh teh letih tudi dokazovali, in menil, da so se pogajali zelo uspešno. Še naprej se bodo pogajali, a kot je poudaril, ne na ulici. Vlada pa ne bo sprejemala zavez, ki bi bile škodljive za državo, pa tudi če bi jih prenesli nekam v prihodnost.
Direktor urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle je poudaril, da mora biti rast plač skladna z rastjo produktivnosti. V zasebnem sektorju je bila rast plač lani v 11 mesecih okoli 2,7-odstotna, če bi se za toliko povišale plače v javnem sektorju, bi to pomenilo okoli 140 milijonov evrov. Za letos pričakujejo, da bo rast plač v zasebnem sektorju približno 3,4-odstotna. Če bi se za skladen znesek povišale tudi plače v javnem sektorju, bi pomenilo 170 milijonov evrov.
Dvig plač za 991 milijona evrov, kolikor vlada ocenjuje, da so težke vse stavkovne zahteve sindikatov, pa bi po Vasletovih besedah precej spremenil celotno makroekonomsko sliko v Sloveniji. Koprivnikar je dodal, da bi s tem zaustavili gospodarsko rast in bi se začeli vračati v spiralo recesije.
Pojasnil je, da so za letos načrtovali dvig stroška dela v javnem sektorju za 4,4 odstotka, pri čemer je spomnil, da k povečanju že prispevajo polno izplačilo pokojninskih premij ter regresa za vse javne uslužbence in redna napredovanja. Kot je dejal, nekaj minimalnega prostora za pogajanja še je, a je ta prostor daleč od tega, kar so skupne sindikalne zahteve. O konkretnih številkah pa ne more govoriti, saj so predmet pogajalskega procesa.
Sicer pa je ponovil, da so se v pogajalskem procesu s sindikati zavezali, da se bodo dogovorili o dvigu plač, ki so primerljive z zdravniškimi, ne morejo pa govoriti o dvigu vseh plač.
Dotaknil se je tudi zahteve po sprostitvi vseh varčevalnih ukrepov, vključno z osemodstotnim znižanjem plač z zakonom za uravnoteženje javnih financ v letu 2012. Po njegovih navedbah zakon spremembe vrednotenja plačne lestvice ni sprejel kot začasni ukrep. Plačna lestvica je bila prevrednotena. Sam učinek tega prevrednotenja pa je bil kompenziran z drugimi uvrstitvami.
Javni uslužbenci se tako po ministrovih besedah dejansko niso soočili z osemodstotnim znižanjem plač, so pa bile nekatere skupine deležne večjega ali manjšega znižanja plač, največjega direktorji in ravnatelji javnih zavodov.
