Zavrtanik je povedal, da so rektorji oba predloga zakona sicer že obravnavali in posredovali svoje pripombe.
"Če govorimo o predlogu zakona o raziskovalni dejavnosti, bi skoraj lahko rekel, da so pri njem potrebni le še drobni popravki, uskladitve, in pri tem bo rektorska konferenca absolutno sodelovala. Ne vidim nikakršnih težav, da ne bi bil predlog zakona zato pravočasno pripravljen in poslan v nadaljnjo proceduro," je povedal Zavrtanik.
Pri noveli zakona o visokem šolstvu je sicer nekoliko več odprtih vprašanj, ki se nanašajo predvsem na avtonomijo univerz in podeljevanje koncesij.
Rektorji pa so ob tem opozorili, da je treba najti dolgoročno rešitev zakonodaje za univerze. Politika naj zato pripravi in sprejme tudi zakon o univerzah, saj se nam zdi to ključno za njihovo avtonomijo. V trenutni zakonodaji so univerze javni zavodi, zato je marsikje organizacijska in tudi strokovna avtonomija omejena ali lahko celo kršena, menijo.
Rektorska konferenca vidi rešitev v tem, da bi s posebno zakonodajo rešili težave, s katerimi se srečujejo slovenske univerze.
Zavrtanik je poudaril še, da je že prejšnja novela zakona o visokem šolstvu prinesla sprejemljive rešitve v financiranju univerz, prav tako tudi rast višine sredstev za univerze. "Nekaj podobnega je predvideno tudi v predlogu zakona o raziskovalni dejavnosti in če bo pri takih rešitvah, kot so predlagane, tudi ostalo, smo univerze s tem zadovoljne," je še dejal rektor Univerze v Novi Gorici.
Rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič je povedal, da daje predlog zakona o raziskovalni dejavnosti prvič v zgodovini slovenskim univerzam možnost, da za razvoj raziskovalne dejavnosti pridobijo t.i. ustanoviteljska sredstva za osnovni raziskovalni pogon. "Rešuje pa tudi nekatera nesorazmerja pri programskem financiranju predvsem za obe primorski univerzi, ki sta nastali po tem, ko je že nastalo programsko financiranje. S predlagano rešitvijo, ki jo čaka še parlamentarna procedura, smo zelo zadovoljni," je povedal.
