O odzivu na niz stavkovnih napovedi v javnem sektorju je vlada odločala minuli četrtek. Kot je po seji sporočil minister za javno upravo Boris Koprivnikar, vseh sindikalnih zahtev ni mogoče uresničiti, saj po zadnjih vladnih izračunih skupaj dosegajo kar 991 milijonov evrov.
Vlada tako sindikatom že vnaprej sporoča, da se ne more pogajati o zahtevah po linearnih dvigih plač vsem - na primer za dva do štiri plačne razrede - so se pa pripravljeni pogajati o tistih zahtevah, ki so vezane na dvig zdravniških plač, ter o zavezah, ki so predmet dogovora iz leta 2016.
Za pogajanja s sindikati namerava vlada oblikovati eno pogajalsko skupino, katere sestava še ni znana. Po prvotnem predlogu ministrstva za javno upravo bi bili vanjo vključeni državni sekretarji z vseh ministrstev, na katere so vezane stavkovne zahteve. A so na vrhu koalicije v četrtek sklenili, da se opravi še en premislek o vključitvi strokovnega dela oz. tistih, ki se vsakodnevno ukvarjajo s to problematiko in jo najbolje poznajo.
Predlog sklepa o imenovanju skupine mora Koprivnikar vladi v obravnavo posredovati najpozneje v torek. Še prej pa bodo o tem znova govorili tudi na vrhu koalicije, ki bo obravnaval predlog odzivanja na vse stavkovne zahteve. Sestali se bodo v ponedeljek zvečer, srečanja se bo poleg Koprivnikarja udeležila tudi finančna ministrica Mateja Vraničar Erman.
Novoustanovljena vladna pogajalska skupina bo nato pripravila izhodišča oziroma predlog za pogajanja. Koprivnikarjeva želja je, da bi jih z vsemi sindikati vodili za isto pogajalsko mizo. Kot je pojasnil, se namreč njihove zahteve pogosto nanašajo na ista področja, pri čemer pa so večkrat različne, celo kontradiktorne.
Vprašanje pa je, ali so na skupna pogajanja pripravljeni pristati vsi sindikati. Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj je denimo v petek dejal, da njihove zahteve nimajo nobene zveze z zahtevami drugih sindikatov, zato tudi ne vidijo nobenega razloga, da bi na pogajanjih sodeloval še kdo drug. Dodal je, da se je vlada tako pogajala tudi zdravniki, gasilci in policisti.
Medtem nekateri drugi sindikati vlado celo pozivajo k skupnih pogajanjem in ji očitajo, da z dogovori s posameznimi poklicnimi skupinami, s katerimi so potekala ločena pogajanja, ruši enotni plačni sistem. Zmotilo pa jih je tudi to, da sami vladnega odgovora niso dobili, medtem ko so se predstavniki vlade na čelu s Koprivnikarjem in ministrico za izobraževanja Majo Makovec Brenčič v petek udeležili pogajanj s Svizom.
Slednji je začetek splošne stavke v vzgoji in izobraževanju napovedal za 14. februar, ko pripravljajo tudi protestni shod na Kongresnem trgu. Za dan pred tem se dvourna opozorilna stavka obeta v zdravstveni negi in sociali, v primeru neposluha na vladni strani pa jo nameravajo v naslednjih dneh še zaostriti.
Za 12. februarja so stavko napovedali še policisti. Kot prva pa naj bi stavkovne aktivnosti 24. januarja izvedla skupina sindikatov iz pogajalske skupine, ki jo vodi Jakob Počivavšek. V podporo stavki pred poslopjem vlade ta dan pripravljajo tudi protestnih shod. O poteku stavke in svojih stališčih bodo spregovorili v ponedeljek na novinarski konferenci.
Pri številnih zahtevah, ki jih sindikati naslavljajo na vlado, gre v prvi vrsti za pričakovanja po dvigu plač. So pa tudi takšne, ki se neposredno ne nanašajo na povišanje plač in drugih prejemkov zaposlenih. Te morajo v skladu s sklepom vlade do ponedeljka preučiti resorna ministrstva, se do njih opredeliti in s tem seznaniti ministrstvo javno upravo. Vlada pa bo na tej podlagi na prihodnji seji pooblastila pristojne ministre za ločena pogajanja o teh zahtevah.
