Ukinitev obravnave anonimnih prijav v šolstvu so na današnji novinarski konferenci podprli predstavniki Učiteljskega združenja Slovenije, Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije, Združenja ravnateljic in ravnateljev vrtcev Slovenije, Skupnosti vrtcev Slovenije in Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije.
Kot je dejala predsednica učiteljskega združenja Metka Zorec, se anonimne prijave izogibajo dialogu in so velikokrat namenjene osebnemu maščevanju, prinašajo pa veliko težav. Predsednik združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Gregor Pečan je med posledicami anonimnih prijav omenil daljše bolniške odsotnosti zaposlenih in neskončno zbiranje dokumentov, podatkov in dokazil, saj postopki trajajo tudi več mesecev.
Po Pečanovem prepričanju za anonimnost ni nobene potrebe, saj zakoni varujejo identiteto prijavitelja. Če je prijava zlonamerna, blati prijavljenega in se izkaže za neresnično, pa oškodovani ne more poiskati pravice na sodišču in oprati svojega imena.
Tudi Janja Bogataj iz skupnosti vrtcev je poudarila, da zaradi krutih obtožb kljub njihovi neresnosti ostane madež, zaposleni se s to senco dvoma bojujejo do konca kariere. Včasih jim je težko preživeti tudi v domačem okolju, na delovnem mestu pa delujejo v strahu, kaj bodo naredili narobe, je pojasnila.
Po besedah Brede Forjanič iz združenja ravnateljic in ravnateljev vrtcev so anonimne prijave najpogostejše ob ponovni izvolitvi ravnateljev. Kot je dejala, je prijava seveda pravica vsakogar, toda vsaka pravica ima po njenih navedbah tudi odgovornost.
Pobudo za ukinitev obravnave anonimnih prijav so na današnji novinarski konferenci podprli tudi pravniki Albin Igličar, Nina-Ana Jäger in Marko Novak.
Igličar, ki je pripravil tudi pravno mnenje za spremembo šolske zakonodaje, po kateri inšpektorat na podlagi anonimne prijave ne bi začel postopka, je pojasnil, da bi tako obvarovali dostojanstvo učiteljev in drugih zaposlenih v šolstvu. To je namreč po njegovih navedbah načeto že takrat, ko inšpektor začne pogovor s prijavljenim oziroma o tem obvesti ravnatelja. Tudi Jägrova se strinja, da je z anonimno prijavo okrnjeno dostojanstvo učitelja, pri čemer gre lahko tudi za kaznivo dejanje. Novak pa je poudaril, da anonimnost vodi k nizki ravni dialoga.
Podpise peticije bodo po navedbah Zorčeve priložili dopisu pristojnim, z njo bodo predlagali spremembo zakonodaje na tem področju. Spremembo želijo doseči še letos.
Na vprašanje, ali so se o tem pogovarjali tudi s predstavniki pristojnega ministrstva oziroma inšpektorata, je Pečan pojasnil, da so se z njimi sestali in da so pridobili njihovo pravno mnenje, po katerem že trenutna zakonodaja omogoča inšpektorju avtonomno presojo, ali bo na podlagi anonimne prijave začel postopek ali ne. Toda v praksi je drugače, je opozoril Pečan, saj da inšpektorji na podlagi anonimnih prijav postopke začnejo samodejno.
Glavni inšpektor na inšpektoratu za šolstvo in šport Tomaž Rozman o predlogu za spremembo zakona o šolski inšpekciji pravi, da se s takimi parcialnimi rešitvami zelo težko strinja, ker puščajo več odprtih vprašanj, kot dajejo odgovorov.
Pojasnil je, da je logika zakonodajalca, da se inšpekcijski nadzor vrši v javnem interesu, da je podana le pobuda za nadzor, sami pa so tisti, ki presojajo, ali bodo nadzor izvedli ali ne. Inšpektor pa je že sedaj dolžan varovati vir prijave in v primeru njegovega razkritja je kot sankcija zanj predvidena prekinitev delovnega razmerja, lahko pa ga tudi kazensko preganjajo.
Sicer pa se, kot je povedal Rozman, delež anonimnih prijav spreminja iz leta v leto, v nekaterih obdobjih dosega 30 odstotkov, v drugih štirideset. Lani, ko je bilo vseh pobud skupaj 752, je bilo anonimnih slaba tretjina. Njihova upravičenost se razlikuje od leta do leta, pa tudi po področjih.
Približno do leta 2012 so bile anonimne pobude celo v večji meri upravičene od neanonimnih, nato je prišlo do izrazitega padca, kasneje pa ponovnega povečanja njihove upravičenosti. V postopkih imenovanja ravnateljev je bilo v nekaterih letih potrjenih tudi 70 odstotkov anonimnih pobud.
Kot je še povedal Rozman, se v zadnjem času povečuje število pobud glede samega ocenjevanja znanja in hkrati tudi upravičenost teh pobud.
