"Glavni cilj tega diagnostičnega dela je opredeliti izzive, ki čakajo Slovenijo pri razvoju, aktiviranju in uporabi spretnosti," je na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi poročila, kot skupnega projekta med Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Slovenijo, pojasnila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Makovec Brenčičeva.
Ministrica, ki je tudi vodja nacionalne koordinacije projekta Strategija razvoja in uporabe spretnosti, je še povedala, da bodo že jeseni začeli pripravljati akcijski načrt, in sicer z delavnicami in konkretnimi predlogi, ki jih bodo znova preverili med vsemi resorji in deležniki. Kot dobro stran priprave poročila je izpostavila skupno sodelovanje več kot sto različnih organizacij, od socialnih partnerjev, gospodarstva do kar devetih ministrskih resorjev.
Zaključek poročila je predstavil direktor direktorata OECD za izobraževanje in spretnosti Andreas Schleicher, ki je poudaril, da je Slovenija razmeroma uspešna država z dobro kakovostjo življenja. Slovenija je po njegovih besedah v procesu sprejemanja ambiciozne vizije za svojo prihodnost, to je vizije 2050. A osrednjo vlogo pri doseganju te vizije bodo imeli znanje in spretnosti, je dejal in dodal, da so ljudje brez vlaganj v spretnosti odrinjeni na rob družbe.
Tako je OECD po njegovih navedbah za Slovenijo določila tri prednostna področja ukrepanja. Ti so opolnomočenje aktivnega prebivalstva z ustreznimi spretnostmi za prihodnost, vzpostavljanje kulture vseživljenjskega učenja in skupno prizadevanja za okrepitev spretnosti.
V poročilu je postavljenih devet izzivov, ki odražajo spoznanja, zbrana na delavnicah, pa tudi raziskave in analize OECD ter podatke drugih. Ti so opremiti mlade s spretnostmi za uspešno delo in kakovostno življenje, izboljšati ukrepe za razvoj spretnosti odraslih, povečati delež aktivnega prebivalstva v vseh starostnih skupinah, pritegniti in obdržati talente iz Slovenije in tujine, izboljšati spretnosti delavcev z zahtevami delovnih mest, uporabiti spretnosti za razvoj podjetništva, učinkovito upravljati sistem spretnosti, zagotoviti informacije o spretnostih za boljšo obveščenost in oblikovanje politike in učinkovito financiranje in obdavčevanje sistema spretnosti.
Po oceni državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Petra Pogačarja bodo trije dejavniki zaznamovali prihodnost, in sicer globalizacija, digitalizacija in postaranje delovne sile. "Z vidika trga dela so spretnosti ključnega pomena," je poudaril in dodal, da se mu zdi zelo pomembno, da je "investicija v znanje stvar vseh deležnikov".
