EDUS-INFO > Kolumna > Zadnji članki
 

Kolumna

Zadnje kolumne

15.4.2019

dr. Marko Novak

Sodnotolmaška »tlaka«

Delo sodnih tolmačev zaradi njihove pomembne vloge v sodnih postopkih država posebej regulira. Približno leto dni je že v veljavi Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT). Izvedbeni podzakonski akt, ki določa tudi višino plačila za delo sodnih tolmačev, je Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Ta določa fiksno ceno sodno overjenih prevodov. Znano je, da so že pred leti prevajalske agencije s svojimi dumpinškimi cenami prevodov ne le »povozile« prevajalski trg, temveč si uzurpirale tudi velik kos sodnotolmaške pogače. Vse to pred očmi države, ki naj bi dejavnost regulirala. Še več, zdi se, da je tudi država pričela tekmovati na »prostem trgu« ali pa bi vsaj rada izkoristila to »tekmovanje«. > Več...

10.4.2019

Vlasta Nussdorfer

VII./4. Otrok v primežu preteklosti in prihodnosti

Kriminalisti, tožilci in sodniki ter nekaj odvetnikov smo se 1. in 2. aprila na Brdu zbrali na posvetu o otroku včeraj, danes in jutri. Spraševali smo se, ali se je v vseh letih kaj spremenilo, zakaj nekateri problemi ostajajo večni in kdaj bo za otroke drugače. Je čas prinesel celo nove pasti? Bo kdaj res upoštevana otrokova največja korist in kaj pravzaprav ta pomeni? Vsi namreč prisegajo nanjo, celo tisti, ki je v resničnem življenju ne vidijo. Včasih celo starši. > Več...

3.4.2019

mag. Martin Jančar, sodnik

Z druge strani prepovedanih drog

Od vseh zadev, ki sem jih v teh letih obravnaval, so poslovne goljufije po 228. členu KZ-1 (ali 234.a v KZ) ter neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami po 186. členu (196. v KZ) – vsaj takšen imam občutek – tista kazniva dejanja, ki so najpogosteje »na sporedu«. O prvih sem presejal že precej prahu v tiskalniku (novodobna različica prelitega črnila), o drugih pa pravzaprav nisem imel prav dosti dilem. > Več...

29.3.2019

dr. Andraž Teršek

Verodostojni viri so pravno varovana dobrina, anonimke pa virus

V ustavnopravna teoriji je pravica (kot koncept in doktrina) novinarjev do zaščite virov informacij dobro in obsežno utemeljena. Tudi sodne prakse o tem je vse več. V zadnjih letih je ESČP obravnavalo več primerov te vrste. In prav sodni precedensi o tej razsežnosti pravne zaščite svobode in avtonomije novinarjev, svobode tiska in (ne gre spregledati, da gre tudi za to!) pravice javnosti do obveščenosti, ki je neposredno povezana z demokracijo kot tako, so še posebej pomembni. Doktrina o tej pravici je pač sestavljena iz več delov, ti pa so v vsakem konkretnem primeru lahko drugačni, posebni. > Več...

25.3.2019

prof. dr. Marko Pavliha

Slovenija gre v vesolje

Nerazumljivo grozljivo je, da planet Zemlja nezadržno maličimo  v nekaj, kar je vse bolj nevzdržno za človeka, živali in rastline. Grška boginja Gaja sicer nima zli namenov in bo najverjetneje preživela še nekaj milijard let, dokler bo trajalo Sonce, toda zaradi (ne)človeških posegov, ki jih čuti na koži, v drobovju in pljučih, se je primorana krčevito braniti za svoj obstoj. Na človeški vrsti sloni odločitev, ali bo destruktivno obnašanje spremenila v trajnostnega, ali pa si bo morala poiskati novo bivališče, bodisi v našem Osončju, bodisi drugje v galaksiji Rimska cesta ali celo onkraj, odvisno od tehnološkega napredka. > Več...

18.3.2019

dr. Marko Novak

Kam je izginila retorika v pravu?

V največjem antičnem delu o retoriki, tj. Retorika (iz gr. rhetor govornik, besednik, iz rhetorike govorništvo), govori Aristotel o t. i. notranjih in zunanjih sredstvih prepričevanja. Notranja so logos, etos in patos, zunanja pa zakoni, priče, pogodbe, priznanja in prisege. Prototip za uporabo retorike kot govorne »umetnosti« je bil sodni (oz. forenzični) govor. Še posebej so v tedanji Grčiji uspevali t. i. logografi, ki so kot pisci govorov pomagali predvsem premožnim strankam v sodnih sporih. > Več...

15.3.2019

dr. Andraž Teršek

Pomislek o sistemski ureditvi oblastnega odločanja o starševskih pravicah

V dobri veri in kot povabilo k razpravi postavljam tezo, da v družinskih zadevah, ki jih obravnavajo CSD-ji in sodišča, še vedno ni poskrbljeno za sistemsko optimizacijo – materialno in procesno. Veljavna zakonodaja pušča pomembna materialna in procesna vprašanja odprta. A to niti ni največji problem. Slednjega prepoznam v delu CSD-jev in pristojnih sodišč. > Več...

13.3.2019

Vlasta Nussdorfer

VII./2. Se na »steklenem stropu« lahko porežeš?

Prazniki pomenijo obujanje spominov in dejanj tistih, ki so zaznamovali zgodovinsko pomembne dogodke ter v naša življenja prinesli spremembe, zaradi katerih so ti dogodki postali praznovani. Tako se je na primer v zgodovino kot socialistka in velika borka za pravice žensk zapisala Clara Zetkin. Se danes še zavedamo pomembnosti 8. marca - dneva žena? Je kaj drugače, kot je bilo pred desetletji? So pravice žensk že izbojevane ali bo treba še vedno hoditi po poti njihovega udejanjanja in, če da, koliko časa še? Je nasilja in revščine več ter zakaj (še) potrebujemo politične kvote? Ali ni enakost nekaj tako samoumevnega? > Več...

27.2.2019

Vlasta Nussdorfer

VII./1. Hiter pogled nazaj

23. februarja 2019 se mi je iztekel šestletni mandat varuhinje človekovih pravic. Zadnji meseci, tedni in dnevi so me spominjali na čas pred izpiti na fakulteti. Kaj bi takrat dala za en teden, včasih celo en sam dan. A, uspelo je. V zadnjem tednu sem letno poročilo o delu Varuha za leto 2018 predala vsem trem predsednikom; državnega zbora, vlade in nazadnje še republike. Marsikdo je pred tem rekel ali vsaj mislil: preprosta utopija. Poleg poročila o delu institucije sem vsem omenjenim izročila še poročilo državnega preventivnega mehanizma in tudi  publikacijo o delu v šestletnem letnem mandatu. Okoli 900 strani branja. Še nikoli doslej to ni storil noben varuh, saj je rok za predajo poročila šele 30. september za minulo leto. > Več...

25.2.2019

prof. dr. Marko Pavliha

Ni je poti, ki je ne bi zmogla krepost

Istrska slana se je tistega jutra kar sama brez slikarja naslikala v vali in me nostalgično poljubila s spomini na ljubljansko predzimsko tihožitje. Med dozorevanjem dojemam, da želim vsaj prosti čas, če že ne tudi službenega in obče javnega, preživljati v družbi ljudi in njihovih stvaritev, ki me imajo iskreno radi, v dobrem in slabem, ki me spoštujejo in vsaj malo občudujejo, dasiravno z leti uspešneje brzdam svoj zaletavi, nečimrni in občutljivi ego. Rad bi bil sonce v svojem mikro osončju, kjer je obilo prostora za planete, satelite in druga nebesna telesa, ki krožijo okoli mene, jaz pa jim z žarki vlivam energijo in srečo. Toda dovolj je ena zvezda. V morebitnem paralelnem vesolju je lahko tudi malce drugače, a le do tedaj, dokler ni načet smisel. > Več...

22.2.2019

dr. Jernej Letnar Černič

»Kdor se za tele pravda, kravo zapravi«*

Ksenofobične in imperialistične izjave vodilnih italijanskih politikov so nedavno v Bazovici znova obudile tradicionalno slovensko-italijansko folkloro in razburkale že tako ne najboljše odnose med sosedama. Omenjeni neofašistični izpadi so sprožili številne (ne)posrečene odzive v slovenski družbi. Ustvarilo se je sovražno in tesnobno ozračje, ki ga ne bo mogoče rešiti le s skupnimi slovensko-italijanskimi učbeniki. > Več...

18.2.2019

dr. Marko Novak

Feminizacija pravniškega poklica

Pred kratkim se je v politiki in medijih ponovno obudila problematika feminizacije pravniškega oziroma sodniškega poklica. Češ da je to problem in nekateri so celo razmišljali o nekakšnih kvotah, da bi skušali doseči spolno uravnoteženost v sodstvu ali celo pri vpisu na pravne fakultete. Zgodba nikakor ni nova, vsaj za Slovenijo in njeno okolico, saj podobna razmerja obstajajo vsaj od osamosvojitve dalje, izhajajo pa že iz časov socializma. > Več...

15.2.2019

dr. Andraž Teršek

Intervju z dr. Marijo Selak: Iskati smisel v tem, kako bi moralo biti (II. del)

Dr. Marija Selak je docentka na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Njena izobraževalna biografija je akademsko prepričljiva, bibliografija pa zgledna in impozantna. Znanstveno uspešno deluje na Hrvaškem in v tujini. Na Hrvaškem je javno prepoznavna znanstvenica, intelektualka, mislica in izobraženka. Pogovorno intelektualni oddaji Peti dan, ki se že več let in redno predvaja na HTV, daje poseben razpravni pečat. Odličen vtis je pustila v posebej prepoznavni pogovorni oddaji na HTV, V nedeljo ob dveh (Nedjeljom u 2), ki jo že leta uspešno in odmevno vodi novinar Aleksandar Stanković. V javnem prostoru in v odnosu do medijev nosi breme, ki je za te vrste učenih, omikanih in mislečih ljudi postalo značilno: namesto spraševanja o vsebini narejenega, mišljenega in izrečenega, kopica insinuacij in senzacionalistično popreproščenih ugibanj in etiketiranj, ali je »leva« ali »desna.« Od tega še ni preutrujena. (ponovljena predstavitev iz I. dela: Oblast se mora bati univerze) > Več...

13.2.2019

Vlasta Nussdorfer

VI./156. Kje in kdo v državi šepa

Mineva šest let mandata varuhinje človekovih pravic. S sodelavci smo prebrali na tisoče pobud, prepotovali Slovenijo podolgem in počez, »poslovali« v 74 občinah, se srečevali z državnimi in lokalnimi organi, na sedežu Varuha in na terenu razpravljali z nevladnimi organizacijami, izdali šest letnih poročil in šest poročil državnega preventivnega mehanizma pa tudi številne druge publikacije, izvedli mnogo domačih in mednarodnih dogodkov, posvetov in okroglih miz. Postali smo do otrok in bolnikov z demenco prijazna točka. Državi in njenim institucijam smo namenili skoraj šeststo priporočil in spremljali odzive nanje. Odgovarjali smo vsem medijem in ob koncu mandata bo izšla še posebna publikacija o celotnem šestletnem mandatu. > Več...

6.2.2019

mag. Martin Jančar, sodnik

Iskrice ob nekem opravljenem državnem pravniškem izpitu

Pred nekaj tedni je eden od »mojih« pripravnikov, Rok Pograjc, uspešno opravil državni pravniški izpit. Za tiste, ki tega niso »dali skozi« in prebirajo tole kolumno, mogoče podatek, da gre za zadevo, ki za vsakega pravnika pomeni pomembno prelomnico. Na eni strani gre za nujo, ker šele uspešno opravljen izpit omogoča resnično samostojno delo pravnika – bodisi odvetnika ali drugega poklica v pravosodju –, na drugi strani pa je pomemben, celo hudo naporen preizkus naučenega, tako na fakulteti kot tudi v praksi.

> Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji