EDUS-INFO > Kolumna > Zadnji članki
 

Kolumna

Zadnje kolumne

20.1.2021

mag. Martin Jančar

Družabna omrežja in cenzura

Pravzaprav je resnično presenetljivo je, kako so družabna omrežja spremenila našo civilizacijo. Sploh v sedanjih razmerah, ko se je osebna interakcija zmanjšala do te mere, da zunaj spletnih in podobnih digitalnih komunikacij, skorajda ne obstaja. Kolegiji, seje, sestanki, šolanje in podobno, poteka preko raznih Zoomov, Meetov, Jitsyev in kar je še tega. Prav tako stiki s prijatelji običajno potekajo preko Facebooka, Instagrama, Messengerja, Viberja, Snapchata in Whatsappa, ki so že pogosto nadomestili „običajne“ SMS-e in „navadne“ telefonske pogovore. Po pravici povedano, če hočem navezati stik s svojim starejšim sinom, moram pošiljati sporočila prek najmanj treh navedenih zadev, ker nikoli ne vem, katera je pri njem trenutno aktualna. > Več...

15.1.2021

prof. dr. Jernej Letnar Černič

(Ne)napisane zgodbe iz praznih predavalnic

Epidemiji ni videti konca. V slabem letu je globoko posegla v naš način življenja. Na univerzah in fakultetah se od njenega začetka soočamo s številnimi izzivi. Prazne predavalnice so v teh mesecih žal postale pravilo. Iz njih je izginila življenjska energija, ki se je umaknila novim zgodbam. > Več...

8.1.2021

dr. Andraž Teršek

Tudi na univerzah je treba resnico odkrivati s srcem

Ne, ne, ne bom pisal o svetu, ki se barbarsko seseda pri dnevni svetlobi in pred našimi očmi, pred televizijskimi kamerami. Ne bom pisal o času totalne odsotnosti mere, popolne odprtosti meje in neizmerljive intenzivnosti pri žaljenju, poniževanju in norčevanju iz ljudi, če si politični funkcionar. Ne bom pisal o ustavnem sodišču, ki ga z uporabo elementarne logike in približno zdrave pameti ni mogoče razumeti.

> Več...

4.1.2021

prof. dr. Marko Pavliha

Kako postati Vlasta

Drage bralke in bralci, ker vas s kolumnami obremenjujem že predolgo časa, se je v božični in silvestrski spokojnosti utrnila odločitev, da se s hvaležnim voščilom in najboljšimi željami poslovim in vam čez mesec ali dva novo knjigo podarim, tokrat Onkraj materialističnega prepričanja: duhovna dramila, ki bo kajpak izšla pri GV Založbi. Zahvaljujem se uredniku Toniju Tovorniku za priložnost, prizanesljivost in pomoč, z dobrohotnim priporočilom, da me zamenja katera od pišočih kolegic, ker nam zelo primanjkuje ženske subtilnosti. > Več...

1.1.2021

prof. dr. Jernej Letnar Černič

Utopija ali resničnost?

Evropska celina uvršča varstvo človekovih pravic med svoje primarne civilizacijske stebre. Po drugi strani si vse bolj prizadeva delovati kot zgled za ostale dele sveta. V tej luči je Svet Evropske unije v začetku minulega decembra sprejel pravni okvir za sankcioniranje kršitev človekovih pravic po vsem svetu. > Več...

28.12.2020

dr. Marko Novak

Trideset let naše države – utrinek iz druge polovice 19. stoletja

V tem zgoščenem prazničnem času smo z eno nogo že vstopili v praznovanje tridesetega rojstnega dne države Slovenije. Trideseta obletnica plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo je bila namreč prvi korak v praznovanje tega lepega jubileja, kateremu bomo že čez pol leta dodali še trideseto obletnico Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Tedaj smo dosanjali svoj več stoletni sen in končno dobili lastno državo. Decembra 1991 je sledilo še sprejetje nove ustave. … Takšne pravice (ali privilegija) niti slučajno niso deležni vsi narodi – tudi precej večji od našega. > Več...

16.12.2020

Vlasta Nussdorfer

Tako drugačni časi in novi problemi

Spominjam se časov, ko so me kot varuhinjo človekovih pravic obiskali starši, ki so se odločili, da bodo svoje otroke šolali doma. V Sloveniji jih je bilo tedaj okoli 120 in število me je začudilo. Kako zmorejo, sem se spraševala in ali je to sploh dobro za otroke. Menila sem, da ne. Stališča z leti nikakor nisem spremenila. Danes je žal to kruta realnost za vse, brez izjeme. Vprašanja so ostala povsem enaka, le še mnogo bolj utemeljena. > Več...

7.12.2020

prof. dr. Marko Pavliha

Profesor Ivanjko o pravu, pravnikih in družbi

Tudi v pravniški pozitivistični pustinji so oaze, kjer občasno vzcvetijo knjige, ki so trajnejše narave, zato je dobro za naše možgansko podstrešje in srčno bivališče, da jih zalivamo in negujemo s pogovorom, pisanjem in udejanjanjem. Eno od takšnih del je zbirka aforizmov in razmišljanj zaslužnega profesorja dr. Šimeta Ivanjka, ki sem jo na kratko že predstavil v Pravni praksi št. 44/2020, pozornost pa si takisto zasluži na pričujočem pravniškem portalu, še posebej zaradi profesorjevega neverjetno dinamičnega udejstvovanja na družbenih omrežjih. > Več...

4.12.2020

prof. dr. Jernej Letnar Černič

V prostem teku

Dan za dnem dvomestne številke umrlih s kovidom-19. Negativne številke so v zadnjih dveh mesecih postale vsakdanje. Opazimo jih še, a le redko kdo zaradi njih še skomigne z rameni. Se pa je slovenska družba po starih navadah znova zatekla k medsebojnem obračunavanju in kazanju s prstom. Prosti tek slovenske družbe in države je trenutno pravilo, ne izjema. Zato se znova sprašujemo, koliko je resnično vredno življenje v slovenski družbi? > Več...

2.12.2020

Vlasta Nussdorfer

Kaj vse skrivamo

Vas je kateri izmed tragičnih dogodkov v zadnjem času še posebej pretresel? Bi verjeli, da je lahko truplo več let v stanovanju, ne da bi kdo resno posumil, da vse le ni tako, kot bi moralo biti? In kakšna je oseba, ki uspe svojo mrtvo mamo tako dolgo skrivati in celo dvigovati njeno pokojnino? Kaj vse še skrivajo stene naših domov? Zgodilo se je celo v času pred korona krizo, ki bi ji hudo odtujenost morda pripisali. Dogodek je tako še en v nizu mnogih, ki jih je včasih poznala zgolj tujina. Takrat smo govorili: pri nas to ni mogoče. Pa je in šokantna najdba se je zgodila prav v mesecu, posvečenemu boju proti nasilju. Molk je v preteklosti zagotovo skril še marsikaj. > Več...

27.11.2020

dr. Andraž Teršek

O čistem zraku, soncu, enem zdravju in psihologiji pozitivnih sporočil

Sprva smo domnevali, da se sars-cov-2 širi predvsem s tesnimi stiki in prek površin. Pokazalo se je, da se virus širi tudi in morda celo predvsem z aerosolom, torej zelo drobnimi kapljicami. Novim ugotovitvam moramo prilagoditi ukrepe.” > Več...

18.11.2020

Vlasta Nussdorfer

Nekoč, danes, jutri

Vas mika, da bi se zbudili, ko bo vse mimo? Imamo strokovnjake, ki dan za dnem iščejo izhode in rešitve, a jim mnogi celo ne zaupajo. Svet je prišel do točke izgorevanja, narava nam je začela vračati slab odnos, ki smo ga imeli do nje desetletja. Ljudje so si postali največji sovražniki. Delimo jih na "naše in vaše". Napredek je kdaj celo zanka, zlasti za otroke. Se bomo znali boriti za svet brez nasilja in razvajenosti, za svet vrednot? Bomo znali ceniti to, kar je bilo pred kratkim tako samoumevno?

> Več...

4.11.2020

Vlasta Nussdorfer

Negotovost, ki mlade pravnike "ubija"

Natančno vemo, kdaj bo otrok vstopil v prvi razred, čez koliko let bo, če bo seveda uspešen, šolo končal, koliko bo trajalo srednješolsko obdobje in izbrana fakulteta. Ne vemo sicer, ali jo bo uspešno premagoval, a vse bo odvisno predvsem od njega samega. Današnji študentje prava že leta vedo, kaj pomenijo dobre ocene in kako jim bo njihovo povprečje krojilo pot do pripravništva. Prav slednje pa je osnovni pogoj za pristop k pravniškemu državnemu izpitu (PDI). > Več...

23.10.2020

prof. dr. Jernej Letnar Černič

Uresničevanje človekovih pravic v času epidemije

Epidemija neposredno posega v uresničevanje človekovega dostojanstva v slovenski družbi. Nekateri posamezniki zaradi posledic virusa umirajo, drugi so dolgo časa v bolniškem staležu, tretji več mesecev trpijo za posledicami okužbe, četrti trepetajo za svojo delovna mesta oziroma jih izgubljajo. Evropske države za varstvo pravice do življenja in zdravja sprejemajo ukrepe, s katerimi na podlagi ustavno dopustnih omejitev posegajo v številne relativne človekove pravice in temeljne svoboščine. Kdo vse je zavezan varovati človekove pravice in temeljne svoboščine v času epidemije? Kakšna je pravna narava teh obveznosti? > Več...

21.10.2020

Vlasta Nussdorfer

Zgodovinski dogodek

Zakaj zgodovinski? Ker je predsednik republike prvič v tridesetletni zgodovini samostojne Slovenije na srečanje v predsedniško palačo povabil najvišje predstavnike treh vej oblasti. Tema: načelo delitve oblasti - (samo)omejevanje, vzajemni nadzor in medsebojno sodelovanje. Demokratične družbe, ki temeljijo na vladavini prava, namreč zahtevajo, da so izvršna, zakonodajna in sodna veja oblasti ločene. Pa so res? Kako to doseči in kakšen je sistem zavor, kako je z ravnovesji in odvisnostjo, predvsem pa, ali lahko vsaka od njih sploh samostojno izvršuje svojo z ustavo varovano funkcijo? Veliko vprašanj in predvsem pričakovanj. Pa smo dobili odgovore ali so udeleženci ostali zgolj na svojem terenu? > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji