EDUS-INFO > Kolumna > Zadnji članki
 

Kolumna

Zadnje kolumne

5.12.2018

Vlasta Nussdorfer

VI./151. Bo za žrtve kdaj res najbolje poskrbljeno?

Spet praznujemo dneve boja proti nasilju nad ženskami. Te so resnično najpogostejše žrtve, a tu so še otroci in nikakor ni mogoče izključiti niti moških, pa čeprav v posledicah družinskega nasilja med njimi skoraj ni smrtnih žrtev. Zakaj moramo vsako leto od konca novembra do dneva človekovih pravic, ki ga praznujemo 10. decembra, nenehno poudarjati, da nasilje ni dopustno, da mora zanj veljati ničelna toleranca, da moramo biti dovolj zreli, da nesoglasja in spore rešujemo na miren način? Letos govorimo tudi o nasilju nad invalidnimi osebami. Koliko let se bo to še dogajalo in ali je res, da je sivo polje še vedno veliko večje od prijavljenih dejanj? Kaj bo prinesla Direktiva 2012/29/EU in zakaj še vedno ni implementirana v našo zakonodajo? Nam bo opomin pomagal, da se bo to zgodilo? > Več...

3.12.2018

prof. dr. Marko Pavliha

O paralelnem razmišljanju in širši zavesti

Kaj porečete na heretično trditev, da je tradicionalno mišljenje zahodne družbe napačno po krivdi grške druščine ali celo bande treh, the Greek Gang of Three? Ali zahodnjaško umovanje res odpoveduje, ker ni bilo narejeno za spoprijemanje s spremembami, intelektualci pa so se zaradi malikovanja Sokrata, Platona in Aristotela samozadovoljno potešili s pomanjkljivim miselnim sistemom? Kako vam je všeč opazka, da je bil Platon “pravi fašist”, ker je utemeljil fašistično mišljenje s togimi pravili, neizprosnimi sodbami, kategorijami, vključevanjem in izključevanjem, navzlic temu domnevnemu terorju pa tudi z visoko stopnjo pravičnosti? > Več...

26.11.2018

dr. Marko Novak

'Postopkovna pravičnost' v vsako slovensko vas

Pred kratkim je Vrhovno sodišče v okviru svojega projekta za izboljšanje kakovosti sojenja z imenom »Postopkovna pravičnost« na svoji spletni strani v posebnem zavihku »nasodiscu« objavilo koristne pravne in druge informacije, ki so namenjene predvsem laičnim strankam na sodišču. To je vsekakor korak v pravo smer in gre s tovrstnimi dejanji le nadaljevati. To lahko le povečuje zaupanje javnosti v sodstvo, kajti javnost si poleg kakovostnega sojenja želi predvsem transparentnost delovanja sodstva, to pa bo večja razumljivost postopkov za stranke le povečevala. > Več...

21.11.2018

Vlasta Nussdorfer

VI./150 Ob volitvah je Varuh ugotovil

Vsake volitve prinesejo nove kandidate, stranke in predvsem velika pričakovanja ljudi. Seveda se državnozborske razlikujejo od lokalnih, ko volivci svojih glasov v večini primerov ne namenjajo le strankam in listam, pač pa predvsem prepoznavnim posameznikom. Ti se jim zasidrajo v kratkoročni ali dolgoročni spomin po zelo različnih uspehih, prizadevanjih, dogodkih in javnih nastopih. Ali res zmagajo najboljši, je seveda veliko vprašanje, saj pri izpolnjevanju volilnega lističa igrajo vlogo tudi predvolilna propaganda, velike obljube in prepričljivost, ki ni nujno odsev resnične podobe kandidata. Je lahko uspešen športnik ali medijsko znana osebnost že garant dobrega politika? V nekaterih občinah so župani izbrani že pred volilno nedeljo, saj »tekmujejo« kar sami s seboj. Zakaj nimajo niti enega protikandidata, je težko reči. Odgovorov je lahko celo več. Kaj so prinesla leta Varuhovih priporočil in ali bomo imeli kdaj tudi e-volitve? > Več...

16.11.2018

dr. Jernej Letnar Černič

Ali imajo vsi otroci v Sloveniji enake začetne možnosti za samouresničitev?

V slovenski družbi se radi pohvalimo, kako dobro naj bi živeli v eni najbolj (dohodkovno) enakih evropskih družb. Mednarodne raziskave nam istočasno sporočajo, kako dobro je odraščati v Sloveniji. Takšne ugotovitve terjajo, da si postavljamo osnovna vprašanja, med katerimi je tudi, ali imajo vsi otroci v Sloveniji enake začetne možnosti za samouresničitev? > Več...

5.11.2018

prof. dr. Marko Pavliha

Prostor za srečo in smisel življenja

Ko sem se tistega poznega popoldneva sprehodil od makadamskega parkirišča po mostu prek žuboreče kristalno čiste Sore navkreber do Sokolskega doma na Mestnem trgu v Škofji Loki, me je preblisnilo, da se mati Narava še ni povsem uskladila s sinom Podnebjem glede otvoritve pravega letnega časa. Kostanji so posuli pločnik z divjimi naježenimi plodovi in odpadajoče listje se je že začelo preoblačiti v pastelne barve, toda trate se niso ozirale na koledarsko jesen in so se še naprej spogledljivo lesketale v spomladanskem zelenilu, kot da bi hotele prišepniti oktobrskemu vinotoku, naj se ponižno prikloni indijanskemu poletju. > Več...

24.10.2018

Vlasta Nussdorfer

VI./148. Zakaj je civilna družba tako pomembna

Nevladne organizacije (NVO) so prostovoljna telesa in organizacije, ki uveljavljajo zelo različne cilje na številnih področjih našega življenja. V njih aktivni prostovoljci prisluhnejo in pomagajo ljudem, ki jih država z institucijami pogosto ne sliši, presliši ali noče slišati in vključevati v odločanje o zanje pomembnih zadevah. Kljub temu, da je civilna družba bistvena sestavina vsake funkcionalne demokracije in naravnost nepogrešljiva za popolno zaščito človekovih pravic, imajo njeni predstavniki nemalo težav. Včasih so za nekatere preglasni, preveč dosledni in prezahtevni. Varuh človekovih pravic pa jim prav zaradi tega daje posebno mesto in pomen. > Več...

12.10.2018

dr. Andraž Teršek

Svoboda izražanja (39. člen Ustave)

Javna oblast, katerakoli, mora v ustavni demokraciji ohranjati razdaljo in samoomejitev do svobode javnega komuniciranja. Takoj, ko država prevzame vlogo strogega cenzorja, posledično pa preganjalca in kaznovalca ljudi zaradi gole vsebine ali metode izražanja, svoboda izražanja postane le še mit. Izniči se njena intrinzična, ne samo instrumentalna vrednost. > Več...

10.10.2018

Vlasta Nussdorfer

VI./147. Zakaj se nasilje nad otroki sploh lahko dogaja?

Otroci niso miniaturni odrasli, temveč so odvisni od svojih staršev in drugih ljudi, ki morajo zanje poskrbeti. Otroški klici na pomoč so žal pogosto preslišani. Lahko bi rekli, da kdaj celo dobijo »udarce«, ki bi jih morali dobiti njihovi starši. Kot družba smo se ob sprejemanju družinskega zakonika spraševali, zakaj je vsaj na deklaratorni ravni tako pomembna prepoved telesnega kaznovanja otrok. Zato ker pomeni kršitev človekovih in otrokovih pravic, povzroča trpljenje otrok, tako fizične kot psihične bolečine, in pušča daljnosežne posledice. Zgrozimo se vsakič, ko slišimo ali beremo o nasilju nad nemočnimi bitji, ki jim ga prizadenejo odrasli, običajno najbližji. Tako je bilo tudi ob zadnjem medijskem odkritju nasilja nad malčki v zasebnem zavodu. Nekateri so še pred sprejetjem družinskega zakonika menili, da se otroke lahko »vzgaja« tudi s trdnejšo roko in prijemi. So še vedno enakih misli? > Več...

8.10.2018

prof. dr. Marko Pavliha

Vsake oči imajo svojega malarja

Živemu človeku se marsikaj pripeti, zlasti na podkurjenem domačijskem zapečku. Konstruktivna kritika kloni pod pezo razpasenega kritikantstva, zato nekdo čuti grandiozno potrebo, da kolega, čigar občasnih komplimentov je sicer deležen za hvalevredno družbeno delovanje, okrca zaradi domnevnega povzemanja znanih, dasiravno vesoljnih resnic iz prevedenih knjig izpod strehe ene umotvorne založbe. Takšen, na srečo zgolj “bilateralen” odziv opljuvanega grize, zato si  še bolj sívi  glavo, ali gre za individualno ali občo oceno, je to sveta preproščina ali presneta zavist, je dobrota zares prislovična sirota ali pa zopet rogovili obrambni mehanizem osebnostnih stisk in kompleksov. > Več...

5.10.2018

dr. Jernej Letnar Černič

Pošteno sojenje v športnih sporih

Mednarodno arbitražno sodišče za šport je trenutno poglavitna mednarodna institucija za reševanje športnih sporov. Vse od njegovega nastanka pa se pojavljajo očitki, da športnikom ne zagotavlja pravice do poštenega sojenja. Ali mora Mednarodno arbitražno sodišče za šport izpolnjevati vse predpostavke pravice do poštenega sojenja? > Več...

19.9.2018

mag. Martin Jančar, sodnik

Tudi odrasle ubijajo, mar ne?

Vprašanje iz naslova seveda izhaja iz filma Tudi konje ubijajo, mar ne?, filma, katerega sporočila takrat, ko sem ga gledal kot mladenič, nisem najbolje razumel in katerega sporočilo je presenetljivo aktualno prav danes. Prikazuje namreč vso absurdnost in bedo boja za preživetje v gospodarski krizi. Ta beda je še posebej bizarna, ker zlorablja nekaj, kar bi naj bilo dejansko uživanje – ples. Postavlja dilemo, ali je takšno pehanje sploh vredno življenja. Ne nazadnje tudi zato, ker prikazuje nebogljenost navadnega človeka v primežu širših zgodovinskih dogodkov – v tem primeru velike gospodarske krize v ZDA leta 1932. > Več...

12.9.2018

Vlasta Nussdorfer

VI./145. Ali kot varuhinja res skrbim le za migrante?

Varuh predstavlja nadzor oblastnikov, tako državnih, lokalnih kot tudi tistih, ki so jim bila podeljena javna pooblastila. Pri svojem delu se ravna po določilih ustave in mednarodnih pravnih aktov o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, pri intervencijah pa se lahko sklicuje tudi na načeli pravičnosti in dobrega upravljanja. Je popolnoma neodvisen in samostojen. Organom lahko pošlje predloge, mnenja, kritike ali priporočila, ki so jih dolžni obravnavati in nanje odgovoriti. > Več...

10.9.2018

prof. dr. Marko Pavliha

Zgodovina(r) na kvadrat

James Joyce se je bojda bal zgodovine kot nočne môre, iz katere se je zaman poskušal prebuditi. Mene takšen nihilizem iz zblojenega Uliksesa odbija, ker raje sanjarim o jezerskih globočinah dobrih in slabih izkušenj ter lepih in grdih spominov, s katerimi napajam svoj današnji vrt, da bo za vse čim bolj rodoviten, tudi zame. > Več...

29.8.2018

Vlasta Nussdorfer

VI./144. Za kaj vse bomo (še) zbirali donacije?

Te dni sem malo bolj pozorna na zbiranje donacij za različne namene. Kar verjeti ne morem, za kaj vse ljudje zbiramo denar, zamaške, dražimo darila znanih športnikov ... > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji