Čeprav je bila ves čas izpostavljena grožnja ukinitve plačanega odmora za malico in dodatka za delovno dobo, obe pravici ostajata, z vidika povečanja prožnosti trga dela pa reforma trga dela predvsem prinaša:
Prav tako pa reforma prinaša omejevanje agencijskega dela s kvotami, kjer delodajalci niso dosegli želenega soglasja, na novo ureja občasno in začasno delo, ki ga bodo odslej lahko izvajali le upokojenci ter določa spremenjena pravila zaposlovanja za določen čas ter tudi za te zaposlitve uvaja odpravnine.
Po določbah 55. člena ZDR-1 se lahko pogodba za določen čas sklene izjemoma in to v primerih:
S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi, da manjši delodajalec lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne glede na navedene omejitve.
Še vedno velja, da delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen kadar gre za projektno delo. Prav tako pa trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve zaporednega sklepanja pogodb o zaposlitvi.
ZDR-1 pa na novo določa, da pogodba o zaposlitvi za določen čas iz razloga predaje dela traja največ en mesec, v omejitev opravljanja dela za določen čas v dvoletnem obdobju pa se po novem šteje tudi čas zaposlitve delavca zaposlenega pri delodajalcu za zagotavljanje dela. V primeru, ko ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, pa se bo štelo, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Njegove pravice iz naslova dela bodo tako enake tistim zaposlenim, ki so zaposleni za nedoločen čas.
Povsem novo je določilo, da bodo morali odslej delodajalci za tovrstne zaposlitve izplačevati odpravnine, za čas zaposlitve novozaposlenega za določen čas pa plačevati »kazen« v višini petkratnika običajnega prispevka za primer brezposelnosti, medtem ko bodo za sklenitev zaposlitve za nedoločen čas »nagrajeni« z oprostitivjo prispevka za primer brezposelnosti za tega zaposlenega za obdobje dveh let.
Po določbah 79. člena ZDR-1 pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Po novem delavcu, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas, pripada tudi odpravnina. Odpravnina pa delavcu ne pripada, če:
Pogodba o zaposlitvi za določen čas, pa lahko preneha, tudi sporazumno, če se tako sporazumeta pogodbeni stranki ali če nastopijo drugi razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi, pri čemer pa delavcu ob sporazumni prekinitvi pogodbe ne pripada odpravnina.
Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas in sicer v višini:
V primeru, da delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu nepretrgoma nadaljuje z delom na podlagi sklenjene druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pa se odpravnina izplača za ves čas zaposlitve za določen čas ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri tem delodajalcu.
Nove in višje kazenske določbe določajo plačilo globe od 3.000 do 20.000 evrov s katero se kaznuje delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.