Tudi v šolskem letu 2019/20 osnovnošolcev več, srednješolcev pa nekaj manj kot v preteklih letih

V osnovno šolo že nekaj let vstopajo številnejše generacije otrok kot pred leti, številnejše tudi od generacij, rojenih pred 15 leti, ki zapuščajo osnovno šolo in odhajajo v srednje šole. Število osnovnošolcev se tako že nekaj let zvišuje. Srednješolcev pa je z vsakim letom manj, prav tako se je do letošnjega študijskega leta zmanjševalo število študentov terciarnega izobraževanja. Število otrok v vrtcih se še vedno zvišuje, vendar ne zaradi večjega števila novorojenih (število rojstev namreč v zadnjih letih počasi upada), ampak predvsem zato, ker se povečuje delež otrok, ki jih starši vpišejo v vrtec.



Predšolska vzgoja 

• Na začetku šolskega leta 2019/20 je bilo v vrtce vključenih 87.708 otrok, to je  bilo 82,7 % vseh otrok, starih 1–5 let. V zadnjem desetletju se je število otrok v vrtcih povečalo za četrtino: z 71.124 (2009/10) na 87.708 (2019/20). Predšolsko vzgojo je izvajalo 966 vrtcev in njihovih enot, od tega 851 javnih in 115 zasebnih. Velika večina otrok je obiskovala javne vrtce (94,3 %). 
• Evropski strateški cilj, zapisan v dokumentu Izobraževanje in usposabljanje 2020, predvideva, da naj bi bilo do leta 2020 v predšolsko izobraževanje vključenih 95 % štiri- in petletnih otrok. Slovenija tega cilja še ni dosegla, se mu je pa zelo približala. V šolskem letu 2019/20 je vrtec obiskovalo 94,1 % otrok te starosti, 6 odstotnih točk več kot pred desetimi leti. Tudi vključenost najmlajših (tj. otrok, starih eno in dve leti) v vrtce se povečuje; v 2019/20 je vrtce obiskovalo 67,5 % otrok te starosti (v 2009/10 polovica).

Osnovnošolsko izobraževanje

• Na začetku šolskega leta 2019/20 je bilo v redni in prilagojeni osnovnošolski program vključenih 190.156 otrok, to je skoraj 4.000 več, kot jih je bilo v preteklem letu. Število osnovnošolcev tako še naprej narašča. Narašča pa vse od šolskega leta 2010/11, ko je bilo osnovnošolcev najmanj v samostojni Sloveniji (161.046). Številčno šibkejše generacije otrok, rojene pred 15 leti, počasi zapuščajo osnovnošolske klopi, ostajajo pa številčno močnejše generacije. Generacije prvošolcev (teh je letos 21.044) so tako že nekaj let precej večje od generacij devetošolcev (teh je letos 18.084).
• Otroci v Sloveniji vstopajo v osnovno šolo pri šestih letih. Čedalje več pa je tudi takih, ki vpis v šolo za eno leto odložijo. Pred petimi leti je bilo med prvošolci 6 % sedemletnikov, tj. otrok, ki so zaradi različnih razlogov šolanje začeli leto pozneje kot vrstniki. V šolskem letu 2019/20 je bilo med prvošolci 11,7 % sedemletnikov.

• Osnovnošolske programe je izvajalo 773 osnovnih šol in njihovih podružnic ter 48 šol, enot pri osnovnih šolah in zavodov za otroke s posebnimi potrebami. Največjo šolo (po številu učencev) v Sloveniji je obiskovalo 1.140 učencev, največjo podružnico je obiskovalo 342 otrok, najmanjšo podružnico pa so obiskovali trije otroci. 
• V oddelkih šol z rednim osnovnošolskim programom je bilo povprečno 19,2 učenca. V oddelkih v samostojnih in matičnih osnovnih šolah jih je bilo povprečno 20,8, v oddelkih v podružničnih šolah pa povprečno 11. Posamezne regije so se po vrednosti tega kazalnika razlikovale od slovenskega povprečja: povprečno najnižje število otrok v oddelkih so imele osnovne šole v koroški in pomurski (vsaka po 16,2), povprečno najvišje pa osnovne šole v osrednjeslovenski statistični regiji (21,5). 
• V rednih in prilagojenih osnovnošolskih programih se je izobraževalo 13.302 otrok s posebnimi potrebami. Večina teh otrok (81 %) je bilo vključenih v redni program, ki pa se je izvajal z dodatno strokovno pomočjo; ti otroci so predstavljali 5,7 % vseh učencev v rednem osnovnošolskem programu.
• V šolskem letu 2018/19 je osnovno šolo uspešno končalo 17.731 učencev, od tega 271 po prilagojenem programu.

Srednješolsko izobraževanje

• V srednješolsko izobraževanje, ki ga je v šolskem letu 2019/20   izvajalo 145 javnih srednjih šol z enotami, 6 zasebnih zavodov ter 5 zavodov za mladostnike s posebnimi potrebami, je bilo v tem šolskem letu vključenih 72.738 dijakov. Število dijakov še vedno upada. Generacija mladih, ki je trenutno v srednji šoli, je ena najmanjših v zadnjih 70 letih. Pričakujemo, da se bo ta trend začel obračati, saj bodo prihajajoče generacije 15-letnikov številčno čedalje močnejše.
• Med 20.098 dijaki prvih letnikov je bilo 19.258 takih, ki so se v srednjo šolo vpisali prvič. Preostali so ali ponavljali prvi letnik ali so zamenjali program.
• V srednješolsko izobraževanje je bilo vključenih 90,6 % mladih, starih od 15 do 18 let, oziroma 92,8 %, če upoštevamo tudi tiste 15–18-letnike, ki so bili vključeni v srednješolsko izobraževanje za odrasle. 
• V srednje splošno izobraževanje je bilo vpisanih 35 % vseh dijakov, od tega je bilo 62 % deklet. 47 % dijakov je bilo vključenih v srednje tehniško in strokovno izobraževanje, od tega je bilo deklet 46 %. V nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju pa je bilo 18 % vseh dijakov; 27 % od teh je bilo deklet.

• V poklicno in strokovno izobraževanje se v precej večjem številu vključujejo fantje kot dekleta. Skoraj tri četrtine (74 %) vseh dijakov (fantov) v opazovanem letu je izbralo te programe; v največjem številu sta jih zanimali področji tehnika (43,5 % vseh dijakov) in računalništvo (8 %). Dekleta so se za poklicne in strokovne programe odločala  v manjšem številu (56 % vseh dijakinj); v največjem številu so se odločile za programe s področja zdravstva (12 % vseh dijakinj), osebnih storitev (11 %) in poslovnih ved (10 %).

• V šolskem letu 2018/19 je srednješolsko izobrazbo zaključilo 17.368 dijakov. 5.906 dijakov (34 %) je pridobilo srednjo splošno izobrazbo. Srednjo strokovno izobrazbo je pridobilo 7.927 dijakov (45 %), srednjo poklicno 3.183 (18 %) in nižjo poklicno 352 (2 %). 

Izobraževanje odraslih

• V programu osnovne šole za odrasle se je v šolskem letu 2018/19 izobraževalo 915 oseb. Od tega je bilo dve tretjini moških, tretjina teh pa je bilo mlajših od 18 let.
• Srednješolske programe za odrasle je v šolskem letu 2018/19 obiskovalo 17.118 oseb. 75 % udeležencev je bilo mlajših od 25 let. 4 % udeležencev od vseh je želelo pridobiti srednjo splošno izobrazbo, 62 % srednjo tehniško in drugo strokovno izobrazbo, 34 % pa  nižjo in srednjo poklicno izobrazbo. Največ teh oseb se je izobraževalo v programih s področja poslovnih in upravnih ved.

 

Vir: SURS, 28. 5. 2020

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.