Velika Britanija bo konec meseca z dogovorom zapustila EU, sledilo bo 11-mesečno prehodno obdobje, v katerem bo Združeno kraljestvo ohranilo vse koristi notranjega trga, carinske unije in drugih evropskih politik. Tako v odnosih med EU in Britanijo zaenkrat ne bo večjih sprememb in Združeno kraljestvo ostaja del programa Erasmus.
Tako bodo lahko po navedbah združenja britanskih univerz študenti iz držav EU v Združenem kraljestvu ostali do konca študijskega leta 2020/21. Letos se namreč izteče tudi sedemletni program Erasmus+, ki omogoča izmenjave študentov, mladih zaposlenih in učiteljev v Evropi.
Britanske univerze in študenti bodo lahko do konca programa vlagali prijave za sredstva Erasmus+. Uslužbenci in študenti bodo lahko torej dokončali izmenjavo tudi po koncu letošnjega leta, saj je sredstva možno izkoristiti tudi kasneje.
Medtem pa je precej več negotovosti glede tega, kaj se bo z britanskim sodelovanjem v tem evropskem programu zgodilo po koncu prehodnega obdobja.
Britanski poslanci so namreč v začetku meseca zavrnili dopolnilo, s katerim bi od vlade zahtevali, da se v pogajanjih o prihodnjih odnosih z EU dogovori, da bo po brexitu država ostala polnopravna članica programa izmenjav.
Odločitev parlamenta je sicer močno razburila britansko javnost, saj vsako leto v Erasmusu sodeluje tudi okoli 17.000 Britancev, medtem ko jih je bilo na Otoku leta 2017 okoli 31.000. Vendar ta odločitev ne pomeni, da Otok ne bo še naprej del Erasmusa.
"Vlada je zavezana ohranitvi akademskega sodelovanja med Združenim kraljestvom in EU, vključno s prihodnjim programom Erasmus, če bo to v našem interesu," so poudarili na britanskem ministrstvu za izobraževanje.
Tudi premier Boris Johnson je zagotovil, da program Erasmus ni ogrožen. "Britanski študenti bodo še naprej deležni koristi izmenjav z našimi evropskimi prijatelji in partnerji," je poudaril.
Vlada se je zavezala, da se bo pogajala o sodelovanju v nasledniku programa Erasmus+, ki bo potekal med letoma 2021 in 2027. Podrobnosti prihodnjega programa še niso dorečene, a bi lahko olajšali sodelovanje tretjih držav v programu, navaja britanski BBC. Že sedaj sicer v programu sodeluje več držav, ki niso članice unije. Med njimi so Srbija, Turčija, Islandija in Norveška.
A tudi, če bo Otok želel še naprej sodelovati, se jim morda ne bo uspelo dogovoriti pravočasno, da bi od začetka sodelovali v prihodnjem programu. To bi pomenilo, da Združeno kraljestvo nekaj časa ne bi bilo del Erasmusa.
Brexit pa bo predvsem na dolgi rok vplival tudi na študente, ki so se odločili celoten dodiplomski ali podiplomski študij opraviti v Združenem kraljestvu.
V prehodnem obdobju tudi tu ne bo sprememb, saj bodo študenti iz držav EU, ki bodo šolanje začeli najkasneje v študijskem letu 2020/21, do konca študija plačevali enako visoko šolnino kot njihovi britanski kolegi. Upravičeni bodo tudi do enake finančne podpore kot Britanci.
Kakšne šolnine bodo morali plačevati tisti, ki bodo šolanje začeli v študijskem letu 2021/22, še ni določeno, navajajo na spletni strani združenja britanskih univerz.
Trenutno britanski in evropski študenti na angleških univerzah plačujejo 9250 funtov (10.875 evrov) šolnine. V Walesu in Severnem Irskem so šolnine nekoliko nižje, na Škotskem pa je študij za večino brezplačen, saj prejmejo subvencijo javnega sklada. Za študente iz tretjih držav šolnine znašajo med 10.000 in 38.000 funtov (od približno 11.760 do 44.680 evrov).
Šolnine za študente iz EU bi lahko tudi zvišali na mednarodne, pri čemer dodatno finančno breme po besedah slovenskega veleposlanika v Londonu Tadeja Rupla zmanjšuje verjetnost vpisa na britanske univerze. Trenutno je vključno s tistimi na izmenjavi na Otoku med 500 in 700 slovenskih študentov.
Eden od njih je Žan Florjanič Baronič, ki na londonski University College London (UCL) študira medicino. Ocenil je, da bo brexit dolgoročno vplival predvsem na financiranje raziskovanja na britanskih univerzah. To pa bo vplivalo tudi na njegovo nadaljnjo kariero, saj velike raziskovalne projekte na UCL financirajo predvsem iz evropskih sredstev, ki bi jih lahko v prihodnosti izgubili.
"Trenutno ne izgleda najbolje," je dejal 20-letni študent drugega letnika medicine iz Brežic. Dodal je, da bi se lahko zaradi tega po dokončanem študiju vrnil tudi v Slovenijo ali odšel v kakšno drugo evropsko državo, na primer Švedsko.
Vsaj do konca študija medicine, ki bo vključno z doktoratom trajal še sedem let, pa ne namerava zapustiti Velike Britanije. Ima tudi že urejen status za bivanje na Otoku po brexitu. Kot je povedal, tudi ne pozna nikogar, ki si tega še ni uredil.
Brexit sicer močno zaznamuje tudi vsakdanjik na univerzi, kjer profesorji pogosto med predavanji izražajo nasprotovanje izstopu iz unije. "Sem, seveda, proti brexitu, tako kot večina študentov in profesorjev," je povedal Florjanič Baronič.
London, 27. januarja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
