Odvzem otroka staršem je skrajni ukrep, ki ga je dopustno izreči le, kadar noben od drugih ukrepov, ki manj intenzivno posegajo v razmerje med starši in otroki, ne zadostuje za zavarovanje otrokove koristi.
Predlagatelj je sodišču predlagal izdajo sklepa o začasnem odvzemu otrok staršema in namestitev v kriznem centru za otroke, naložitev plačila preživnine in omejitev starševske skrbi ter določitev stikov. Ker je sodišče prve stopnje tak predlog zavrnilo, je predlagatelj vložil pritožbo.
Višje sodišče je s sklepom IV Cp 1826/2019 z dne 16. 10. 2019 ugotovilo, da sta nasprotna udeleženca starša štirih otrok, ki so stari sedem let, štiri leta in pol, dve leti in pol in devet mesecev ter da je njihovo ogroženost zaznalo več pristojnih institucij. Sodišče je ugotovilo, da poškodbe, ki jih je utrpel najstarejši otrok, niso bile ogrožajoče; da so bili vsi otroci ogroženi zaradi neustreznih bivanjskih razmer, vendar ne akutno; da je zaradi malomarne hrambe zdravil mlajša hči dvakrat zaužila tablete, zaradi katerih je bilo vsakič potrebno nekajdnevno bolnišnično zdravljenje ter da celotna skrb za štiri otroke in gospodinjstvo leži na materi, ki nima podpore moža in sama ni sposobna skrbeti za otroke. Zaradi tega je bila mati z otroki s soglasjem obeh staršev aprila 2019 nameščena v materinski dom, kjer pa so ugotovili, da mati ni sposobna samostojne skrbi za otroke in da potrebuje veliko podpore in usmerjanja.
Višje sodišče pritrjuje ugotovitvam nižjega sodišča, da so se vse ogrožajoče situacije zgodile v času, ko je imela nadzor nad otroki zgolj mama, in da ima mama zdaj stalen nadzor in pomoč pri vzgoji in varstvu. Mama ima sedaj za pomoč strokovne delavke v materinskem domu, ki so vedno na razpolago bodisi osebno bodisi po telefonu, in te tudi skrbijo za doziranje zdravil materi in njihovo redno jemanje. Višje sodišče prav tako pritrjuje ugotovitvam nižjega sodišča, da je za otroke ta čas najbolj koristno skupno bivanje z materjo in da je mati s spodbudami in svetovanjem, ki jih je deležna v materinskem domu, sposobna razviti ustrezne navade, potrebne za samostojno skrb za otroke. Na podlagi navedenega naj ne bi bila podana ogroženost otrok, ki bi utemeljevala odvzem otrok staršem in njihovo namestitev v zavod.
Sodišče svojo odločitev utemeljuje na določbah Družinskega zakonika (DZ), po katerih sodišče že pred uvedbo postopka za izrek ukrepa trajnejšega značaja (a za največ sedem dni) izda začasno odredbo o odvzemu otroka staršem in namestitvi v krizni center, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, se pravi, da je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem in duševnem zdravju in razvoju, in je škoda posledica storitve ali opustitve staršev (161. člen v zvezi s 166. členom in s 157. členom DZ). Gre za enega od ukrepov za varstvo koristi otroka (159. člen DZ). Pri izrekanju teh ukrepov sme sodišče izreči ukrep, s katerim bodo zavarovane koristi otrok in hkrati starši čim manj omejeni pri izvajanju starševske skrbi.
Odvzem otroka staršem je po izrecni zakonski določbi dopusten le, če z nobenim drugim ukrepom ni mogoče dovolj zavarovati koristi otrok (156. člen DZ).
Sodišče ugotavlja, da iz predstavljene zakonske podlage za izrek predlagane začasne odredbe izhaja, da je odvzem otroka staršem skrajni ukrep, ki ga je dopustno izreči le, kadar noben od drugih ukrepov, ki manj intenzivno posegajo v razmerje med starši in otroki, ne zadostuje za zavarovanje otrokove koristi. Ugotovljeno dejansko stanje je nudilo dovolj zanesljivo podlago za sklep, da se je položaj otrok po njihovi namestitvi skupaj z materjo v materinski dom v tolikšni meri izboljšal, da predlagani odvzem ni utemeljen. Zapisnik timskega sestanka, izvedenega dan po izdaji izpodbijanega sklepa, utrjuje pravilnost ocene sodišča prve stopnje.
Ugotovljeno je bilo, da sta starša sama zaznala neprimernost razmer, v katerih sta živela z otroci, ter potrebo po spremembi. Strinjala sta se s tem, da mati z otroci odide iz dotedanjega stanovanja in zaživi v novem okolju, v katerem se bo lahko posvetila samo otrokom. Vse težave, s katerimi se soočata starša, sicer še niso rešene, a sodišče meni, da vse spremembe terjajo svoj čas, na podlagi poročil materinskega doma pa je razvidno, da je prišlo do sprememb na bolje.
Višje sodišče je prav tako zavrnilo pritožbene pomisleke o obsegu podpore, ki jo lahko nudi materinski dom materi. Materinski dom uporabnicam ne nudi le pomoči pri uveljavljanju pravic, iskanju zaposlitve in urejanju bivalnih razmer izven doma, kar izpostavlja pritožnik, temveč oblikuje tudi individualni načrt pomoči, s katero nudijo uporabnici podporo pri oblikovanju želenih ciljev; nudi jim pomoč pri negi, skrbi in vzgoji otrok; skupaj načrtujejo druge pomembne življenjske aktivnosti, kot so skrb za prehrano, higieno, urejanje okolice ter druge prostočasne dejavnosti, s tem jim omogočajo učenje novih spretnosti in pridobivanje delovnih navad. Sodišče meni, da je podpora, ki jo materinski dom nudi materi, zadostna.
Višje sodišče je tako potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča, da je v tem trenutku najpomembnejše za zdrav razvoj otrok to, da ostanejo ob starših in je zaradi navedenega zavrnilo predlog za izdajo sklepa o začasnem odvzemu otrok staršema.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
