Evropska statistika kaže, da je spolno zlorabljen vsak peti otrok, kar pomeni, da je trenutno v Sloveniji več kot 70.000 otrok z izkušnjo spolne zlorabe.
Kot so pojasnili v inštitutu za zaščito otrok Lunina vila, se spolne zlorabe v večini primerov dogajajo v ožjem družinskem krogu ali v krogu ljudi, ki jim otrok zaupa. Prav zato je zelo pomembno, da znajo tudi drugi otrokovi bližnji in njegova širša okolica prepoznati znake zlorabe in primerno ukrepati. Velikokrat se namreč dogaja, da ljudje znake zlorabe pripišejo drugim razlogom, na primer nevzgojenosti, hiperaktivnosti, ali pa jih - namerno ali nenamerno - spregledajo. Dogaja se tudi, da čeprav ljudje znake prepoznajo, zaradi strahu pred vpletanjem suma zlorabe ne prijavijo, še dodajajo v inštitutu.
"Naša zakonska in moralna dolžnost je, da prijavimo sum, naloga organov pa je, da ta sum raziščejo, česar pa ne morejo učinkovito opraviti, če ne prejmejo prijave," poudarjajo v Lunini vili, kjer otrokom, ki so preživeli kakršnokoli obliko zlorabe, nudijo brezplačno psihosocialno pomoč.
Opozorili so tudi, da sta pri okrevanju po spolni zlorabi najpomembnejša podpora bližnjih in varno okolje, pogosto pa je potrebna tudi strokovna pomoč.
Kot primer dobre prakse izpostavljajo skandinavske države, kjer imajo razvite tako imenovane barnhause - hiše za otroke, kjer pod eno streho nudijo celostno paleto storitev za pomoč mladoletnim žrtvam zlorab; od izvedbe forenzičnih intervjujev in drugih preiskovalnih postopkov, do zdravniških pregledov, brezplačne pravne in psihosocialne pomoči za žrtve in njihove svojce, kot tudi izvajanje preventivnih programov, programov ozaveščanja širše in strokovne javnosti.
Podobno ureditev načrtuje tudi Slovenija, t. i. Hišo otrok. V Lunini vili pa glede tega opozarjajo, da bo velika težava najti primeren kader, saj pri nas primanjkuje strokovnjakov s področja obravnave in preiskovanja spolnih zlorab otrok.
Na policiji opominjajo, da se lahko spolna zloraba otroka zgodi kjerkoli in jo lahko izvede kdorkoli. V Lunini vili ob tem odraslim svetujejo, naj bodo pozorni na spremembe v obnašanju otroka oz. mladostnika, ki bi lahko nakazovale na zlorabo. To so lahko nenadne spremembe vedenja, nenadni strahovi in nenavadni odzivi na navadne dražljaje, težave s spanjem in prehranjevanjem, ponovno močenje postelje ali jecljanje, pretirano samozadovoljevanje ali nepojasnjeni glavoboli, bolečine v želodcu in pojav avtoimunih bolezni.
Odraslim policija še svetuje, naj otroke podučijo o varni rabi interneta in njegovih pasteh, o varovanju zasebnosti tako na spletu kot v realnem življenju.
Prav internet storilcem kaznivih dejanj ponuja visoko stopnjo anonimnosti in različne možnosti ustvarjanja lažnih profilov, dajanja lažnih podatkov itd., preko katerih lahko dostopajo do svojih žrtev. Otrokom in najstnikom zato policija svetuje, naj ne zaupajo neznancem na internetu. Med drugim mlade opominjajo, naj nikomur ne pošiljajo fotografij intimnih delov svojega telesa, niti najboljšemu prijatelju ali prijateljici, znancu ali znanki. "Ko je fotografija objavljena na družbenih omrežjih ali jo nekomu pošlješ, izgubiš nadzor nad njo in lahko zaide tudi v napačne roke," opominjajo.
Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost otrok uradni organi obravnavajo znotraj več kaznivih dejanj, kot so posilstvo, spolno nasilje, spolna zloraba slabotne osebe, spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let, pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene, kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja ali kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva.
Ob tem pa poudarjajo, da otroci niso krivi, če je kdo izkoristil njihovo otroško naivnost in neznanje, zato ni razlogov za kaznovanje otrok, ampak jim je treba pomagati.
Ljubljana, 16. novembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
