Grajene ovire se postopoma odpravljajo in vedno več je fakultet ter drugih visokošolskih ustanov, ki so po njegovih navedbah popolnoma ali vsaj delno prilagojene za gibalno ovirane. Kljub omenjenim spremembam so, kot je opozoril, še vedno težave pri dostopnosti nekaterih objektov. Zlasti to velja za starejše stavbe ali objekte, ki so pod spomeniškim varstvom. Posegi so v teh primerih zelo oteženi.
Po njegovem mnenju je zelo pomembno, da fakultete zagotavljajo tudi prilagoditve študijskega procesa. "Odkar se podeljuje status študenta s posebnimi potrebami, so se začele izvajati tudi razne prilagoditve študija bodisi pri predavanjih in vajah bodisi pri opravljanju izpitov in drugih obveznosti. Statuti in posebni pravilniki visokošolskih institucij vsebujejo določbe o teh prilagoditvah in s tem se je položaj študentov invalidov precej izboljšal," je pojasnil Kosi, ki je med drugim izpostavil tudi prilagoditve študijskega procesa slepim in slabovidnim.
Težave se kažejo pri tistih študijskih programih, kjer so študenti invalidi maloštevilni in sistem pomoči še ni utečen. V takih primerih je potrebno po njegovi oceni veliko napora, da pride do ustreznih prilagoditev.
Društvo izvaja sicer posebne socialne programe, s katerimi članom izboljšuje študijske pogoje. Tako skoraj že dvajset let izvaja storitev osebne asistence, ki jo potrebujejo zlasti težje gibalno ovirani študenti. Ta je zakonsko urejena od januarja, društvo je pridobilo status izvajalca osebne asistence, ki jo izvaja za vse uporabnike, ne le za študente invalide.
"Zakon o osebni asistenci je prinesel veliko sprememb, predvsem pa je pomembno, da je osebna asistenca končno le postala pravica," je spomnil Kosi in pritrdil, da se je situacija na tem položaju končno le izboljšala. Poudaril je, da se brez te storitve veliko študentov invalidov sploh ne bi odločilo za študij.
Ob tem je kot zelo pomembno izpostavil tudi prilagojene prevoze. Kot je pojasnil, društvo s pomočjo prilagojenih vozil namreč vsakodnevno skrbi za prevoz študentov od doma do fakultet in drugih ustanov, povezanih s študijem in njihovim življenjem. Svetujejo še članom v zvezi s študijem, prilagoditvami študijskega procesa, dostopno nastanitvijo in drugimi vprašanji, povezanimi s študijem.
Da bi bilo študentsko življenje članov čim bolj podobno življenju ostalih študentov, organizirajo tudi razne družabne dogodke, športne in rekreativne aktivnosti ter tečaje in neformalna izobraževanja, ki krepijo kompetence na raznih področjih.
Društvo invalidov Slovenije šteje okrog 200 študentov z različnimi vrstami in stopnjami invalidnosti. So namreč enovito društvo z delovanjem na območju ljubljanske in mariborske univerze. Sicer je število študentov invalidov še večje, saj niso vsi njihovi člani. Si pa po Kosijevih besedah prizadevajo, da bi združevali čim več študentov ne glede na stopnjo oviranosti.
Bolj kot sam študij pa vsekakor ostaja težava zaposlitev. Kljub univerzitetni izobrazbi in številnim ukrepom na trgu dela je brezposelnost, kot je izpostavil Kosi, zelo velika in se tako študenti invalidi hitro znajdejo na zavodu za zaposlovanje in v postopkih zaposlitvene rehabilitacije.
Ljubljana, 24. septembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
