Študentsko delo je za marsikaterega študenta več kot samo način za dodatni zaslužek. Z njim si študent ob študiju lahko tudi nabere znanja in izkušnje, ki so včasih ob iskanju prve zaposlitve še pomembnejše kot pridobljena formalna izobrazba. Zato je evidenca študentskega dela, ki beleži te izkušnje in ki bo v polnem zaživela v letu 2020, še kako pomembna, so prepričani v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS).
V parlamentarnem postopku je sicer tudi zakonski predlog Levice, s katero ta predlaga dvig minimalne urne postavke za študente z zdajšnjih 4,13 na 4,99 evra neto. Za študente so predvideli tudi dodatek za nočno in nedeljsko delo ter delo za praznike. Čeprav so si želeli, da bi DZ obravnaval predlog že septembra, je bil z dnevnega reda pristojnega odbora umaknjen, ker še ni usklajen s koalicijo in socialnimi partnerji, tudi vlada ga v mnenju, ki ga je poslala v DZ, ni podprla, med drugim zato, ker menijo, da bi morali to urediti v drugem, področnem zakonu, ne pa s spremembo varčevalnega.
Bodo pa od 1. januarja veljale spremembe pri državnih štipendijah. Doslej je cenzus za pridobitev štipendije znašal 576,89 evra, zaradi odprave varčevalnih ukrepov in sprostitve 5. dohodkovnega razreda pa so do štipendije upravičeni tudi tisti, pri katerih mesečni dohodek na družinskega člana znaša od 576,90 do 659,30 evra. Povprečna štipendija za študenta je lani znašala 122 evrov.
Študentom bo nekoliko olajšan tudi dostop do bonov za subvencionirano prehrano. Tako jim ni treba več prinesti potrdila o vpisu na pristopne točke, saj ima sistem subvencionirane študentske prehrane dostop do evidence eVŠ, zato lahko subvencije koristijo avtomatsko. Prejšnja leta so morali namreč fizično prinesti potrdilo.
Novi programi in naložbe v prostore
Sicer pa so nekatere univerze za novo študijsko leto uvedle nove študijske programe. Mariborska univerza je tako razpisala nov program Krizni management VS na Fakulteti za organizacijske vede. Začeli bodo izvajati tudi kreditno ovrednotene obštudijske dejavnosti programov 1. in 2. stopnje. Prijava poteka med vpisom v višji letnik, študenti pa lahko izbirajo med učnimi enotami s področja različnih športnih dejavnosti, informacijske pismenosti ter priprave uspešne prijave za ambiciozne raziskovalne projekte.
Primorska univerza uvaja tri nove programe: univerzitetni program fizioterapije, visokošolski program sredozemsko kmetijstvo ter magistrski program podatkovna znanost. Univerza obnavlja nekdanjo srednjo tehniško šolo, s čimer bo rešena prostorska stiska Fakultete za management in Pedagoške fakultete, pa tudi objekt v izolskih Livadah, kjer bo potekal pedagoški in raziskovalni proces. Sredi novembra pa bo vodenje univerze prevzela nova rektorica Klavdija Kutnar.
Ljubljanska univerza pa bo letos nadaljevala z reševanjem problematike prostorske stiske članic. Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je že v študijskem letu 2018/2019 pridobila stavbo na Trubarjevi v Ljubljani. Nadaljevala se bo tudi gradnja objekta na Aškerčevi, kjer bodo prav tako prostori akademije. Predvidoma bo stavba vseljiva konec 2020.
Prav tako poteka rekonstrukcija Kazine, kjer bo več prostora za Akademijo za glasbo. V tem letu naj bi se predvidoma zaključil arhitekturni natečaj za nove prostore fakultet za strojništvo in za farmacijo na Viču. Fakulteti naj bi bili zgrajeni predvidoma do leta 2024.
Kar se tiče večjih investicij v visoko šolstvo pa je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport letos namenilo več kot 528.000 evrov za sofinanciranje izvedbe energetske sanacije Dijaškega in študentskega doma Koper, s čimer naj bi se bivalni standard 350 dijakov in študentov bistveno izboljšal.
Na ključna visokošolska zakona se še čaka
Na zakonodajnem področju se še vedno čaka na zakona o visokem šolstvu ter o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Slednji je maja prestal javno obravnavo, predlog novele prvega pa na ministrstvu trenutno usklajuje delovna skupina. Po nekaterih pričakovanjih bi lahko bilo končno besedilo usklajeno do konca leta, ni pa nujno, so navedli v ŠOS.
Ljubljana, 23. septembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
