Na to so v zadnjem času opozorili župani ter ravnatelji šol in vrtcev. Ne gre le za plače, ampak za to, da se pokaže ustrezno priznanje in spoštovanje njihovemu delu, so izpostavili.
Z njimi se strinja tudi predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Kot je dejal, so nesorazmerja tako velika, da bo potrebna neka reakcija, sicer se bo nadaljevala ali vzpostavila takšna negativna selekcija pri izbiri kadrov, da bo to za državo škodljivo.
Na računskem sodišču so za lastne potrebe opravili analizo in nekatere preračune. Nanje se je namreč v zadnjem času obrnilo večje število predvsem neodvisnih državnih organov, ki delijo ta problem. Nenazadnje pa je tudi svojim sodelavcem, vrhovnim državnim revizorjem, ki so slabše plačani od revizorjev, dolžan neko reakcijo, je pojasnil Vesel.
In to je bil po njegovih besedah tudi glavni razlog, zakaj so se odločili, da opravijo nek premislek o tem vprašanju in svoje stališče sporočijo tistim, ki o tem odločajo. Kot je dodal, lahko namreč računsko sodišče le opozarja, ne more pa niti kreirati plačne politike niti sprejemati odločitev.
Po Veselovih besedah je v tem trenutku kar veliko število funkcionarjev in predstojnikov organov, ki imajo nižje plače kot javni uslužbenci. Glede na "senioritetni princip" v javni upravi, ko dlje časa zaposleni pridobivajo dodatke in napredujejo po nekem senioritetnem načelu, je pričakovati, da bo v 57. plačnem razredu večje število zaposlenih, in bodo posledično sledile tudi zahteve, da se najvišji plačni razred za javne uslužbence prestavi višje, tudi tja do 59. plačnega razreda.
S tem bi se nesorazmerja še povečala, je opozoril Vesel, ki ocenjuje, da je nesprejemljivo in popolnoma nesorazmerno, da je ob tem predsednik vlade uvrščen v 65. plačni razred. Tako so se lotili tudi priprave dveh projekcij, kako bi ta nesorazmerja nekoliko popravili; po prvi bi kot najvišji plačni razred določili 70. plačni razred, po drugi 75. Izračune, kaj bi tak dvig in posledično popravki plačne lestvice pomenili, še delajo.
To je lahko podlaga za pogovore, na koncu pa gre za politično odločitev, je pojasnil. Po njegovih besedah pa je dejstvo, da poseg v plače funkcionarjev politiki ne prinese pozitivnih točk in se vedno čaka na pravi trenutek. A kot je dodal, si bomo morali vsi v Sloveniji priznati, da imamo težave dobiti ministre in da kandidati "ne stojijo ravno v vrsti, da bi prevzeli zahtevno delo, pri katerem nosijo veliko odgovornost in so vsak dan pod budnim očesom javnosti, kar je sicer prav".
"Če mislimo, da so nekatere funkcije nepomembne, se raje pogovarjajmo o tem, ali bi kakšne organe prestrukturirali, mogoče celo ukinili. Tiste, ki delajo in za katere verjamemo, da so nujno potrebni, pa dobro plačajmo," meni Vesel.
Računsko sodišče po njegovih besedah pridobiva tudi podatke, kaj se dogaja s plačami in bonitetami predsednikov in članov uprav družb v večinski državni lasti, agencij, skladov. V teku je revizija izvajanja politike prejemkov v teh družbah, pri čemer je Vesel spomnil, da so že pred leti ugotavljali, da so razmere po posameznih agencijah in skladih neurejene oziroma precej različne.
Sicer pa predsednik računskega sodišča velik problem vidi tudi v trenutnem javnouslužbenskem sistemu, ki ne promovira učinkovitosti in uspešnosti dela. Predstojniki namreč sploh nimajo nobenih instrumentov za nagrajevanje tistih, ki dobro delajo, oz. v negativni smeri tistih, ki slabo. Spomnil je, da je bila ukinitev plačevanja delovne uspešnosti eden prvih ukrepov zaradi finančne krize.
Senioritetni princip ter odsotnosti plačevanja po uspešnosti in učinkovitosti pa so po njegovih navedbah pripeljali do tega, da nekateri pregorevajo, drugi pa delajo manj od pričakovanj. Kot je dejal Vesel, je veliko institucij in organov odvisnih morda od desetine ali nekoliko več javnih uslužbencev, ki delajo izjemno dobro, marljivo in zavzeto. Najmanj tak odstotek pa je javnih uslužbencev, ki bi se mirno lahko poslovili iz javnega sektorja. Izhodna vrata iz javnega sektorja imamo po besedah Vesela skoraj hermetično zaprta.
Na vladni strani zaenkrat na tem področju ne pripravljajo sprememb. Po neuradnih informacijah pa bi se vprašanje funkcionarskih plač lahko odprlo, ko se bodo začeli pogovori o popravkih zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki določa tudi neposredne uvrstitve funkcionarjev v plačne razrede. Plače ravnateljev določa vlada z uredbo.
Ljubljana, 02. junija (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
