Razpravi o prihodnosti dela je Evropska komisija med drugim namenila konferenco, ki je v torek potekala v Bruslju. Kot je na njej poudarila evropska komisarka, pristojna za zaposlovanje, socialne zadeve in mobilnost delovne sile, Marianne Thyssen, spremembe trga dela predstavljajo enega glavnih izzivov prihodnosti, zato jim Bruselj že nekaj časa posveča posebno pozornost.
Vse države članice se po njenih besedah soočajo z izzivom prilagajanja socialnih sistemov prihodnosti. Prilagoditi jih je treba novim oblikam dela, da samozaposleni in zaposleni v atipičnih oblikah ne bodo v podrejenem položaju, je poudarila komisarka.
Samozaposlenih ali zaposlenih v atipičnih oblikah je več kot 40 odstotkov zaposlenih v EU. Fleksibilnost, ki jo prinašajo takšne oblike zaposlitev, predvsem mnogim mlajšim ustreza, številni delavci pa so v takšnih zaposlitvah neprostovoljno. Prekarni položaj, ki ga to prinaša, pomeni negotovost, ki s seboj prinaša številne težave - od nezmožnosti načrtovanja prihodnosti do zdravstvenih težav.
Digitalizacija in avtomatizacija ukinjata poklice in ustvarjata nove
Tako rekoč vse spremembe na trgu dela so tako ali drugače povezane z digitalizacijo in avtomatizacijo. Posledica obeh procesov je izginjanje nekaterih poklicev, a hkrati nastajanje številnih novih. Vendar pa novi poklici zahtevajo drugačne kompetence, ki jih predvsem nekateri starejši delavci nimajo.
Zelo pomembno zato po besedah Thyssenove ostaja vlaganje v veščine, da se bodo ljudje lažje prilagajali spremembam. "Razumemo, da se nekateri bojijo, da se ne bodo mogli dovolj učinkovito prilagajati, zato jim je treba dati vedeti, da razumemo njihov strah in se trudimo, da bi nanj uspešno odgovorili," je poudarila.
Delavcem želijo predvsem dati vedeti, da ni treba vsakomur usvojiti vseh novih znanj - dovolj so že na primer osnovne digitalne veščine, na podlagi katerih je mogoče znanje pozneje nadgrajevati. "Navsezadnje ne gre le za digitalne veščine. Treba je ohraniti socialno miselnost, čut za sočloveka," je dodala komisarka.
Francoska ministrica za delo Muriel Penicaud je v zvezi z digitalizacijo in avtomatizacijo posvarila še pred pretirano individualizacijo dela, ki bi vodila v osamljenost. "Delo v kolektivu je namreč zelo pomembno za psihosocialni razvoj posameznika," je dejala ob odprtju konference.
Spremembe trga dela kličejo po spremembah izobraževalnega sistema
Na okrogli mizi v sklopu konference je bilo v razpravi o naslavljanju sprememb trga dela slišati predvsem pozive k spremembam izobraževalnega sistema. Ta se sicer razlikuje od države do države, a je večinoma še vedno preveč usmerjen v učenje na pamet, je dejal višji svetovalec Evropske komisije za področje robotike, umetne inteligence in prihodnje evropske delovne zakonodaje Michel Servoz.
"Sploh univerze bi se morale primarno osredotočati na to, kako ljudi naučiti razmišljati," je dejal, prvi mož flamskega združenja malih in srednjih podjetij Danny Van Assche pa je dodal, da bi morali to povezati s konceptom vseživljenjskega učenja. Opaža namreč, da si še vedno nismo enotni, kako naj bi bilo v celoti vzpostavljeno vseživljenjsko učenje sploh videti.
Pomen vseživljenjskega učenja je izpostavila tudi irska ministrica za zaposlovanje in socialno varstvo Regina Doherty. "Predvsem pa je treba ljudi spodbuditi k zavedanju, da je ena služba za celo življenje preteklost," je dodala.
Evropski poslanec Jean Arthuis je kot eno najboljših naložb v obvladovanje prihodnjih izzivov na trgu dela izpostavil spodbujanje mobilnosti. Pozval je tudi k zakonodajnim spremembam, da bi v vseh državah omogočili programe, kot je vajeništvo.
Steber socialnih pravic kot pot k evropski delovni zakonodaji
Thyssenova največ stavi na evropski steber socialnih pravic, na katerega je zelo ponosna, in prihodnjo sestavo Evropske komisije poziva, naj nadaljuje njegov razvoj. Namen dokumenta, ki so ga novembra 2017 skupaj podpisali Evropski parlament, Svet in Evropska komisija, je zagotoviti nove in učinkovitejše pravice za državljane.
Steber sestavlja 20 ključnih načel, razvrščenih v tri kategorije. Prva se nanaša na enake možnosti in dostop do trga dela, druga na poštene delovne pogoje, tretja pa na socialno zaščito in vključenost.
Konec leta naj bi začel delovati tudi evropski organ za delo, ki bo državljanom in podjetjem omogočal, da izkoristijo priložnosti na enotnem trgu, hkrati pa bo podpiral sodelovanje med nacionalnimi organi, med drugim pri preprečevanju socialnih goljufij in zlorab ter spopadanju z njimi. Po mnenju Thyssenove je dogovor o organu za delo najpomembnejši del pravičnega evropskega trga dela.
Kot je poudarila komisarka, evropski steber socialnih pravic zagotovo vodi k skupni evropski delovni zakonodaji, a je odgovornost še vedno v rokah posameznih držav. "Prihodnost dela je prihodnost naše družbe. Menim, da imamo še precej manevrskega prostora za spremembo naše prihodnosti," je še dodala.
Ljubljana/Bruselj, 14. aprila (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
