S prilagoditvijo in posodobitvijo pravnega okvira EU bo Direktiva staršem in osebam z obveznostmi oskrbe tako omogočila, da bodo lahko bolje uskladili svoje poklicne obveznosti in obveznosti oskrbe. V prispevku bom predstavila posamezne novosti predloga Direktive in nedavno sprejetega tripartitnega začasnega dogovora med Evropsko komisijo (v nadaljevanju Komisija), Svetom EU ter Evropskim parlamentom in analizirala, kako bi sprejetje omenjenega predloga in implementacija Direktive v slovenski pravni red vplivala na obstoječo situacijo pri nas.
Očetovski dopust
Predlog Direktive v 4. členu državam članicam nalaga obveznost, naj zagotovijo, da imajo očetje ob rojstvu otroka pravico do izrabe očetovskega dopusta v trajanju najmanj desetih delovnih dni. Gre za pomembno novost, saj minimalni standardi za očetovski dopust na ravni EU trenutno še niso določeni. Vendar pa Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) v 25. členu določa, da ima oče pravico do očetovskega dopusta ob rojstvu otroka oziroma otrok v trajanju 30 dni, ki je neprenosljiva, zato sprememb na področju očetovskega dopusta v Sloveniji v primeru sprejetja Direktive ni pričakovati.
Starševski dopust
Gre za najbolj radikalno novost, ki državam članicam nalaga obveznost, naj delavcem zagotovijo individualno pravico do vsaj štirimesečnega starševskega dopusta, ki ga je treba izrabiti, preden otrok dopolni določeno starost, ki je vsaj 12 let. Predlog Direktive sicer vsebuje določbo, da ni mogoče prenesti štirih mesecev starševskega dopusta, vendar pa je v fazi pogajanj prišlo do začasnega dogovora med Komisijo, Svetom EU ter Evropskim parlamentom, ki so neprenosljivi del starševskega dopusta skrajšali na dva meseca.
V primeru sprejetja predloga Direktive bo prišlo do pomembnih sprememb tudi v Sloveniji, saj lahko očetje trenutno prenesejo ves svoj starševski dopust na mater. ZSDP-1 namreč v prvem odstavku 29. člena določa, da ima vsak od staršev pravico do starševskega dopusta v trajanju 130 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, oče pa lahko prenese na mater vseh 130 dni starševskega dopusta. Kljub temu pa bi sprejem predloga Direktive prinesel več fleksibilnosti pri koriščenju starševskega dopusta, saj ZSDP-1 v osmem odstavku 29. člena omogoča, da se izraba dela starševskega dopusta v trajanju največ 75 dni lahko prenese in izrabi najkasneje do končanega prvega razreda osnovne šole otroka. Predlog Direktive čas koriščenja starševskega dopusta podaljšuje na čas, preden otrok dopolni določeno starost, ki je vsaj 12 let.
Nadalje predlog Direktive določa, naj države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi delavcem zagotovijo pravico, da zahtevajo starševski dopust v obliki polne ali delne odsotnosti z dela v sklopih, ki jih ločujejo obdobja dela, ali v drugih prožnih oblikah. V zvezi s tem ZSDP-1 v 34. členu določa, da se starševski dopust izrabi v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Nadalje v 36. členu določa, da lahko starša, ki sta prenesla izrabo dela starševskega dopusta v polni odsotnosti, ta del izrabita v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni. Slovenski pravni red pa trenutno ne pozna nobene druge prožne oblike koriščenja starševskega dopusta, zato je vprašljivo, ali bo v primeru sprejetja predloga Direktive trenutna ureditev zadostila omenjenim zahtevam na ravni EU.
Oskrbovalski dopust
V skladu s 6. členom predloga Direktive morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi posameznim delavcem zagotovijo pravico do oskrbovalskega dopusta vsaj pet delovnih dni letno. Ob tem predlog Direktive uvaja pojem "oskrbovalca", tj. delavca, ki zagotavlja osebno oskrbo ali podporo v primeru hude bolezni sorodnika ali potrebe po oskrbi sorodnika. V skladu s predlogom "sorodnik" pomeni sina, hčer, mater, očeta, zakonca ali partnerja delavca v partnerski skupnosti, kadar so taka partnerstva predvidena v nacionalni zakonodaji ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> Špela Lovšin: Ravnotežje med poklicnim in družinskim življenjem - poenotenje na ravni EU? ali na portalu Pravna praksa, 2019, št. 8
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
