V zadnjih dneh so mediji pisali o več primerih domnevnega mobinga. Kot je pojasnila Tanja Cmrečnjak Pelicon, ki na inšpektoratu deluje kot ena od dveh mediatork v projektu Odpravimo konflikte na delovnem mestu, lahko žrtve mobinga podajo prijavo na inšpektorat, lahko pa se obrnejo tudi na policijo.
Na inšpektoratu največkrat dobijo prijave, ki vključujejo več različnih kršitev delovne zakonodaje, ob tem pa še splošno navedbo, da se dogaja tudi mobing. V inšpekcijskem nadzoru nato ugotavljajo, ali je šlo za trpinčenje, za kar pa je običajno zelo težko pridobiti dokaze. Žrtve velikokrat ne želijo pričati, ker se bojijo povračilnih ukrepov. Enako velja za morebitne priče, največkrat pa teh sploh ni, je pojasnila Cmrečnjak Peliconova.
Če se žrtve obrnejo nanje, ne le s prijavo, ampak tudi z vprašanjem, kako ukrepati, jim svetujejo, naj se obrnejo na policijo, ki ima več možnosti različnih ukrepov in lahko preišče tudi kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu, ki je lahko enkraten dogodek, medtem ko trpinčenje na delovnem mestu zakon definira kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.
Policiji pa poda naznanilo tudi inšpektorat, če ugotovi, da gre za kaznivo dejanje. Lahko pa zadevo odstopi policiji tudi v primeru, ko obstaja sum, ni pa dovolj dokazov. Lani je inšpektorat policiji in tožilstvu naznanil sum kaznivega dejanja v 31 primerih, in sicer za celotno področje nadzora delovnih razmerij.
Sicer pa imajo zaposleni tudi možnost na sodišču zahtevati odškodnino. Uredba o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave pa predvideva, da predstojniki v državni upravi določijo svetovalca, ki je zaposlenim na voljo v zvezi z varstvom pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem.
Kako učinkovit je ta instrument, je težko oceniti, je dejala Cmrečnjak Peliconova, inšpektorat po njenih besedah kršitev te uredbe posebej ne ugotavlja. Predvideno pa je, da svetovalci, če do rešitve ne uspejo priti s pogovorom, o tem obvestijo predstojnika, lahko se imenuje posebna komisija, nato pa je odločitev na predstojniku. Če zaposleni, ki je prijavil spolno ali drugo nadlegovanje ali trpinčenje, meni, da zadeva ni bila dovolj raziskana in ustrezno rešena, mu preostane prijava na inšpektorat oziroma policijo.
Na inšpektoratu za delo sicer ugotavljajo, ali je delodajalec na podlagi 47. člena zakona o delovnih razmerjih sprejel ukrepe za zaščito delavcev pred mobingom in nadlegovanjem na delovnem mestu, ter če je z njimi tudi ustrezno seznanil zaposlene. V letu 2017, ko so to preverjali tudi z usmerjenimi nadzori, so inšpektorji zabeležili 389 kršitev.
V konfliktih na delovnem mestu pa lahko priskočijo na pomoč tudi z mediacijo, ki jo izvaja projektna enota. Po besedah Cmrečnjak Peliconove je mediacija lahko zelo učinkovita, sploh če je konflikt šele v nastajanju. Kot je dejala, je običajno tudi v primerih trpinčenja povod nek konflikt, ki se ni razrešil na ustrezen način, zadeve pa so se nato le še stopnjevale. Največkrat pa gre za neučinkovito komunikacijo.
V lanskem letu je bilo pobud veliko, vendar velikokrat ni bilo soglasje ene ali druge strani. Izvedli so 29 mediacij, 19 so jih končali s sporazumom, torej v obojestransko korist, nekaj jih je še v teku, za večino njih pa pričakujejo ugodno rešitev.
Sicer pa po besedah Cmrečnjak Peliconove v okviru projekta prav tako izvajajo delavnice, tudi na temo trpinčenja, ki so namenjene delodajalcem in pri njih zaposlenim. Na njih pa je, koliko bodo te možnosti izkoristili, je še dejala.
Ljubljana, 31. januarja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
