Po podatkih ministrstva za kulturo je pri nas registriranih 54 cerkva in drugih verskih skupnosti, od katerih ima največ pripadnikov Katoliška cerkev. Sledita ji Islamska skupnost in Pravoslavna cerkev.
Register iz leta v leto dopolnjujejo nove organizacije, je pa na terenu najti še precej več takšnih, "ki bi jih s stališča družboslovnih znanosti (in neodvisno od tega, kako se razumejo same) lahko opisali kot religijske in/ali duhovne, pa so se odločile za drugačno ali sploh nobeno pravno-organizacijsko obliko", je za STA navedel Lesjak.
Deset vernikov dovolj za registracijo verske skupnosti
Osebe istega verskega prepričanja lahko ustanovijo cerkev oz. versko skupnost v skladu z zakonom o verski skupnosti. Na ministrstvu za kulturo jo lahko posameznik registrira z najmanj desetimi polnoletnimi člani, ki so slovenski državljani ali tujci s prijavljenim stalnim bivališčem v Sloveniji. Kot je dejal Lesjak, verska svoboda, ki jo zagotavlja tudi ustava, tako ne pomeni le, da lahko vsak veruje in izpoveduje svojo vero, da lahko vero spremeni ali pa, da je sploh nima.
Cerkve ali verske skupnosti ni dovoljeno registrirati, če njen namen, cilji ali način izvajanja verskega nauka, poslanstva, obredov in drugih dejavnosti temeljijo na nasilju, če uporablja nasilna sredstva ter ogroža življenje, zdravje in svoboščine pripadnikov verske skupnosti in drugih oseb, spodbuja k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, nestrpnosti, razpihovanju narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva oziroma spodbuja k nasilju ali vojni.
Poleg vodilnih Katoliške cerkve, Islamske skupnosti in Pravoslavne cerkve so v registru ministrstva za kulturo tudi manj znane verske skupnosti, med drugimi Skupnost Baha'i Slovenija, Čezvesoljska Zombi cerkev blaženega zvonjenja, Budistična kongregacija Dharmaling, Samostan Awam Gesar in druge.
Sodnih sporov na področju verske svobode v Sloveniji praktično nimamo
Stanje na področju verske svobode je v Sloveniji po Lesjakovih trditvah zelo zadovoljivo. "Sporov o tem praktično nimamo; Evropsko sodišče za človekove pravice še ni imelo v obravnavi primera kršitve verske svobode v Sloveniji. Res je tudi, da nespornost uživanja verske svobode v nekem okolju ne pomeni tudi vzorne ureditve. Če nič drugega, vsebina tega pojma ni vnaprej določena v polnem obsegu in vseh podrobnostih, pač pa sproti nastaja tudi ali predvsem v sodnih sporih," je dejal.
Najpogostejši vir nesoglasij glede verske svobode v Sloveniji je po Lesjakovih navedbah prepričanje, da je veljavnost te človekove pravice, in tudi drugih, absolutna, kar pa ne drži. Versko svobodo je namreč mogoče omejevati tudi, ko je treba v konkretnem primeru tehtati dve ali več pravic oz. ustavnih vrednot. Ustavno sodišče se je tako na primer v letu 2018 izreklo zoper možnost obrednega klanja živali, čeprav je to prepoznalo kot del pravice do verske svobode.
"Zgodi se tudi, da verske skupnosti zmotno zamenjajo vsebino pojma verska svoboda s skrbjo za lasten položaj ali urejanje svojih posebnih pravic. Vedeti moramo, da so z versko svobodo zaščitena samo tista njihova ravnanja, ki so neposredno povezana z jedrom njihovega prepričanja, brez katerih bi bilo njihovo verovanje oziroma izpovedovanje vere pomembno okrnjeno," je pojasnil Lesjak.
Vladni svet za dialog o verski svobodi od svoje ustanovitve leta 2015 do danes sicer ni imel veliko dela. Doslej je opravil tri seje - lani sploh ni zasedal - in med drugim razpravljal o zagotavljanju prostorov za duhovno oskrbo nekrščanskih verskih skupnosti v slovenskih bolnišnicah, duhovni oskrbi v Slovenski vojski in obrezovanju dečkov v islamu.
Svetovni dan religije obeležujejo bahajci
Kot je razvidno iz zadnjega letnega poročila, ki ga je izdala Slovenska škofovska konferenca kot najvišja ustanova Katoliške cerkve v Sloveniji, je imela Slovenija 1. januarja 2018 2.066.880 prebivalcev, od teh je bilo 1.511.980 katoličanov, kar predstavlja več kot 70-odstotni delež prebivalstva. Število katoličanov se je v zadnjih desetih letih sicer zaradi upada števila krstov zmanjšalo. Zmanjševanje števila krstov in posledično tudi pripadnikov Katoliške cerkve ni samo slovenski pojav, temveč zajema celotno Evropo in zahodni svet. Krščanstvo se sicer v svetovnem merilu širi, navaja poročilo.
Januarja sicer nekatere verske skupnosti obeležujejo svoje dni. V ZDA vsako leto 16. januarja praznujejo dan verske svobode, in sicer v spomin na sprejetje zakona o verski svobodi v zvezni državi Virginia leta 1777. Skupnost Baha'i pa vsako tretjo nedeljo v januarju že vse od leta 1950 obeležuje svetovni dan religije.
Organizacija Združenih narodov takšnega dneva ni razglasila, njena časovnica pa denimo vključuje svetovni dan človekovih pravic, 10. decembra, ob katerem v Sloveniji minister za kulturo pripravi tudi sprejem za predstavnike registriranih verskih skupnosti.
Ljubljana, 19. januarja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
