Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj je za STA povedal, da so za svetovni dan učiteljev pripravili plakat s statističnimi podatki, ki nazorno kažejo, da povprečna plača v vzgoji in izobraževanju zaostaja za povprečno plačo v Sloveniji in drugih dejavnostih javnega sektorja ter da morajo omenjene plače premakniti navzgor.
Povprečna bruto plača učitelja z univerzitetno izobrazbo in opravljenim strokovnim izpitom, ki dela v osnovnem in srednjem šolstvu, je v letu 2017 znašala 2009 evrov, povprečna bruto plača uradnika z enako izobrazbo pa 2487 evrov, kar je za skoraj 480 evrov več od učiteljske, je navedel.
Ti dve delovni mesti, torej uradniško in učiteljsko, sta po presoji Sviza in mednarodnih institucij vsaj primerljivi po zahtevnosti, odgovornosti in po obremenitvah, ki nastajajo na enem ali drugem delovnem mestu in pri enaki izobrazbi.
"Zato ni nobenega opravičljivega razloga, da bi bilo delo učiteljev toliko manj vrednoteno," je zatrdil Štrukelj. Kot je poudaril, gre navsezadnje za nedvoumno kršitev zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki pravi, da morajo biti javni uslužbenci na primerljivih delovnih mestih enako plačani.
Vse manj denarja za izobraževanje
Ne le, da so v Sloveniji plače učiteljic in učiteljev nižje od plač primerljivo izobraženih zaposlenih v drugih poklicih, ampak so te plače na vseh ravneh izobraževanja tudi slabše od povprečja v državah članicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Zadnja publikacija OECD Pogled na izobraževanje 2018 (Education at Glance 2018), v kateri primerja sredstva in delovanje izobraževalnih sistemov v 36 državah, izpostavlja, da je Slovenija v letih 2005-2015 zmanjševala delež BDP za izobraževanje, medtem ko ga za druge dejavnosti ni, je poudaril.
Za to je leta 2015 iz proračuna namenila 8,5 odstotka BDP, še leto prej pa 8,7 odstotka. Država je javna sredstva za izobraževanje zmanjševala vse od leta 2005, ko je za to še namenila 11,5 odstotka BDP.
S tem je bila Slovenija leta 2015 precej pod povprečjem držav OECD in 22 držav EU, ki jih je vključila publikacija. Tega leta so namreč države OECD iz državnih proračunov za financiranje izobraževanja v povprečju namenile 11,1 odstotka BDP, 22 držav EU pa 9,5 odstotka.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so poudarili, da so se sredstva za izobraževanje v letu 2016 začela povečevati. V veljavnem finančnem načrtu za tekoče leto znašajo sredstva za izobraževanje in šport dobra 1,6 milijarde evrov in so za dobrih sto milijonov evrov višja od realizacije 2017, so navedli za STA. Od tega znašajo integralna sredstva, ki se v glavnini porabljajo za financiranje zakonskih obveznosti, dobrih 1,5 milijarde evrov in so za 63 milijonov evrov višja od realizacije v letu 2017.
Sviz še vedno v stavki
Ti podatki so sindikat še bolj utrdili v odločnosti, da takoj po nastopu nove vlade odločno vztrajajo pri svojih stavkovnih zahtevah, dokler jih ne uresničijo.
Sviz je namreč še vedno v stavki in je po imenovanju nove vlade sredi septembra znova aktiviral sindikalne stavkovne aktivnosti. Če vlada ne bo pripravljena izpolniti njihovih zahtev bodo stavko nadaljevali, je pojasnil Štrukelj.
Glavni tajnik Sviza se je tako že v torek srečal z novim ministrom za izobraževanje, znanost in šport Jernejem Pikalom. V izjavi za medije po pogovoru sta se strinjala, da je vprašanje vzgoje in izobraževanja v zadnjem času družbeno marginalizirano. Pikalo je podprl prizadevanja Sviza za boljše vrednotenje dela v vzgoji in izobraževanju, zdi se mu prav, da so zaposleni na tem področju po letih krize primerno nagrajeni za svoje delo.
Po Štrukljevem mnenju je, kot je dejal v torek, v koalicijski pogodbi, ki jo je kot zavezo omenil tudi Pikalo, ključno to, da so se podpisniki opredelili za zviševanje sredstev za vzgojo in izobraževanje v tem mandatu in da se bo zaustavitev trenda padanja sredstev odrazila že prihodnje leto.
Kljub temu, pa se bo na predvečer svetovnega dneva učiteljev glavni stavkovni odbor tega največjega šolskega sindikata ponovno sestal in odločal, kdaj in pod kakšnimi pogoji se bo stavka nadaljevala.
Z vsakim šolskim letom več učiteljev
Po podatkih statističnega urada je sicer učiteljev vsako leto več. Od leta 2010 do leta 2017 se je njihovo število povečalo za deset odstotkov. V šolskem letu 2017/18 je bilo tako v Sloveniji 11.230 vzgojiteljev, 17.928 osnovnošolskih, 6131 srednješolskih ter 2619 visokošolskih učiteljev.
Do srednješolske ravni izobraževanja so zaposleni na tem področju v veliki večini učiteljice, na terciarni ravni prevladujejo učitelji. Plače moških, zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, so tudi zato verjetno v povprečju višje od plač njihovih sodelavk.
Po statističnih podatkih je povprečna mesečna bruto plača moških, zaposlenih v celotni dejavnosti vzgoja in izobraževanje, v letu 2017 znašala 2454 evrov, kar je 39 odstotkov več od skupne povprečne mesečne bruto plače vseh zaposlenih moških. Povprečna mesečna bruto plača žensk, zaposlenih v omenjeni dejavnosti, je bila od plače njihovih sodelavcev v povprečju nižja skoraj za 500 evrov; znašala je 1957 evrov; hkrati je bila za 18 odstotkov višja od povprečne bruto plače vseh zaposlenih žensk.
V šolskem letu 2017/18 je vsak od vzgojiteljev in njihovih pomočnikov v vrtcih skrbel povprečno za osem predšolskih otrok, vsak osnovnošolski učitelj je poučeval povprečno deset učencev, v srednjih šolah pa je en učitelj poučeval povprečno dvanajst učencev.
Slovenija po obremenjenosti učiteljev na 12. mestu
Na statističnem uradu so ob tem poudarili, da zaradi razlik v šolskih sistemih neposredna primerjava obremenjenosti učiteljev med državami EU ni mogoča v celoti. Primerljiva pa je na ravni izobraževanja otrok do 6. razreda, kjer je v letu 2016 v EU-28 skrbel en učitelj povprečno za 14,4 učenca, v Sloveniji za 14,3, kar je Slovenijo uvrstilo na 12. mesto. Pri srednješolskem izobraževanju pa je bilo v EU-28 povprečno 12 učencev na učitelja, v Sloveniji pa 14,2.
Ob tem so na uradu spomnili, da sta 5. oktobra 1966 Mednarodna organizacija dela in Unesco podpisala v Parizu Priporočila o položaju učiteljev, ki veljajo še danes. V spomin na ta dogodek je Unesco na Mednarodni konferenci o izobraževanju leta 1993 v Ženevi razglasil 5. oktober za svetovni dan učiteljev. Praznujejo ga v nekaj več kot sto državah. Tema letošnjega dneva učiteljev je pravica do izobrazbe je tudi pravica do usposobljenega učitelja.
V minulem študijskem letu je bilo v Sloveniji v terciarno izobraževanje vpisanih 76.534 študentov, od teh je bilo 7418 ali skoraj deset odstotkov vpisanih v program izobraževanja učiteljev, še kažejo statistični podatki.
Ljubljana, 03. oktobra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
