Debate o odprti znanosti so bile ene od izpostavljenih tem letošnjega dogodka EuroScience Open Forum (ESOF 2018), ki je julija potekal v francoskem Toulousu. Kot je na enem od panelov na to temo omenil filozof in zgodovinar Koen Vermeir s Francoskega centra za znanstvene raziskave, je problem odprte znanosti v tem, da zveni tako dobro, da je lahko nevarna.
Pogosto je namreč uporabljena kot marketinška strategija, zato je pomembno, da stremimo predvsem k dobri odprti znanosti. Ta je po njegovem mnenju prosto in univerzalno dostopna ter spodbuja sodelovanje in s tem opolnomočenje tistih raziskovalcev, ki v sistemu nimajo moči.
Panel je iz publike spremljala tudi Ana Slavec, ki se je ESOF udeležila kot koordinatorica delovne skupine za odprto znanost pri Evropskem svetu doktorskih študentov in mladih raziskovalcev (Eurodoc).
Kot je pojasnila, odprta znanost ni le odprti dostop, ampak vključuje tudi odprte podatke, odprto kodo, odprto metodologijo, odprte recenzije, alternative metrike, odprto izobraževanje in druge vidike.
"Večkrat sem že slišala, da gre pri odprti znanosti pravzaprav za znanost. Ponovljivost je ključnega pomena za znanost, te pa ni brez transparentnosti," je poudarila Slavčeva, ki na centru odličnosti InnoRenew CoE med drugim nudi podporo raziskovalcem pri delu s podatki.
Pomanjkanje veščin za prakticiranje odprte znanosti
Eden od problemov, ki se pojavlja pri odprti znanosti, je da večina raziskovalcev nima veščin, ki so potrebne za prakticiranje odprte znanosti, opaža Slavčeva.
Po njenem mnenju bi države morale zagotoviti več financiranja za podporne institucije, potrebno infrastrukturo in izobraževanje na področju odprte znanosti. "Tudi raziskovalne institucije bi lahko veliko prispevale z ustvarjanjem okolja, ki spodbuja odprto znanost. Zaposliti je treba kadre, ki bodo raziskovalcem nudili podporo pri prakticiranju odprte znanosti."
Dobičkonosna branža
Velik izziv odprte znanosti je tudi vprašanje, kako omejiti moč komercialnih založnikov znanstvene literature. Izdajanje mednarodne znanstvene literature namreč danes predstavlja eno od najbolj dobičkonosnih gospodarskih dejavnosti. V tem poslu se na letni ravni vrti okoli osem milijard funtov prihodkov, ki jih ustvarijo komercialne založbe, je povedal direktor Centralne tehniške knjižnice (CTK) Miro Pušnik.
Založniki znanstvene literature namreč zaračunavajo drage naročnine za dostop do publikacij, v katerih so objavljene raziskave, večinoma financirane z javnimi sredstvi. S pojavom odprte znanosti pa svoje prihodke povečujejo tudi na račun plačil za objave odprto dostopnih publikacij, je pojasnil Pušnik.
Takšna odprta znanost je po njegovem mnenju v nasprotju sama s seboj. "Principi, na katerih odprta znanost temelji danes, so za javne raziskovalne proračune v principu škodljivi," je dejal.
Odprta znanost ena od prioritet EU
Odprta znanost je tudi eden od treh temeljev novega evropskega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa. Že v okviru trenutnega okvirnega programa Obzorje 2020 morajo prejemniki sredstev zagotoviti odprt dostop do objav raziskovalnih rezultatov.
Medtem ko Slavčeva meni, da se bodo morali založniki slej ali prej prilagoditi željam Evropske komisije po odprti znanosti, pa je Pušnik do tranzicije v odprto znanost v EU bolj kritičen.
Meni, da založniki sami narekujejo dinamiko prehoda v odprto znanost. Tudi zahteve v Obzorju 2020 so po njegovih besedah "tako izrazito napisane v korist založnikov", da močno dvomi, "da gre za neznanje bruseljskih uradnikov".
Tranzicije v odprto znanost zato po njegovem mnenju ne bo mogoče doseči brez korenitih posegov v temeljne koncepte znanstvene komunikacije.
Potrebna je sprememba merjenja znanstvene odličnosti
Po mnenju Pušnika in Slavčeve za odprto znanost potrebujemo spremembo kulture in merjenja znanstvene odličnosti. Iz sedanjih, na bibliometriji in faktorjih vpliva znanstvenih revij temelječih sistemov, bi morali preiti na sisteme z ocenjevanjem posameznega znanstvenega dela ne glede na to, kje je objavljeno, je izpostavil Pušnik.
Gre za kvalitativno ocenjevanje znanstvenega dela s sodobnimi recenzijskimi sistemi, za kar se zavzemajo številne pobude, kot so na primer deklaracija iz San Francisca DORA ali The Leiden Manifesto for research metrics in The Metric Tide, je še povedal Pušnik.
Ljubljana/Toulouse, 01. avgusta (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
