Na Ministrstvu za javno upravo so prejeli vprašanja v zvezi z obveznostjo plačila stavke javnim uslužbencem, zato v nadaljevanju zaradi enotnega ravnanja delodajalcev javnega sektorja podajajo stališče glede plačila stavke.
Skladno s 13. členom Zakona o stavki delavec, ki sodeluje v stavki, uveljavlja temeljne pravice iz delovnega razmerja, razen pravice do nadomestila osebnega dohodka.
Materialno nadomestilo med stavko pa se lahko uveljavi, če je to predvideno s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom. Skladno z določbami kolektivnih pogodb so zaposleni upravičeni do plačila stavke, če stavkajo zaradi neizpolnjevanja ali kršitev kolektivnih pogodb in je ta kršitev ugotovljena s strani pristojnih organov.
V primerih, ko je stavka posledica zahtev po višjih plačah in zahtev, povezanih z Dogovorom o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 88/16) so te stavke interesne narave, kar pomeni, da podlage za plačilo ni. Vlada RS je na seji dne 18.1.2018 (sklep Vlade RS št.10103-1/2018/5) obravnavala izhodišča za pogajanja o stavkovnih zahtevah reprezentativnih sindikatih javnega sektorja, v katerih je tudi zavzela stališče, da gre za interesno pogojene stavke in ne za stavke, ki bi bile posledice kršitve pravic zaposlenih, zato podlage za plačilo stavke ni.
Zgoraj navedeno pa ne velja v primerih, ko iz sklenjenih stavkovnih sporazumov izhaja, da zaveza, ki je predmet sporazuma, ni bila izpolnjena in je že v sporazumu bilo dogovorjeno, da bo v primeru ponovne stavke, ki bi bila posledica kršitve tega sporazuma, takšna stavka plačana.
Vir: MJU
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
