Zakon, ki ga je bilo treba sprejeti, ker stari po mnenju ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ni več sledil potrebam na tem področju, med drugim ureja javno službo in vzpostavlja javno mrežo zavodov, ki izvajajo izobraževanje odraslih. Tako bodo zavodi vedeli, kaj je javna služba oziroma kje lahko pričakujejo, da bo država izpolnila svoje obveznosti, tudi kar se tiče financiranja.
Po zakonu se lahko izobraževanje odraslih izvaja na tri načine, in sicer prek programov osnovnih šol za odrasle, kjer se tudi pridobi stopnja izobrazbe, preko javno veljavnih izobraževalnih programov za odrasle, kjer se stopnja izobrazbe ne pridobi, in prek neformalnih izobraževalnih programov za odrasle. Država bo v vseh treh primerih financirala stroške dela ter izdatke za blago in storitve.
Program osnovne šole za odrasle lahko izvaja javna organizacija, ki jo ustanovi samoupravna lokalna skupnost. Javno veljavne izobraževalne programe za odrasle lahko izvaja pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ustanovljena za izobraževanje odraslih.
Izvajalci neformalnih izobraževalnih programov, financiranih iz javnih sredstev, pa so lahko pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti izobraževanja odraslih, ter pravne osebe, ki imajo to dejavnost določeno v temeljnem aktu.
Udeleženec osnovnošolskega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja odraslih ima pravico do zdravstvenega varstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in do drugih ugodnosti ter pravic v skladu s posebnimi predpisi, če ni v delovnem razmerju, prijavljen kot brezposelna oseba ali se ne izobražuje v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.
Za izvajanje letošnjega programa izobraževanja odraslih je zagotovljenih dobrih 82,7 milijona evrov. Pristojna ministrstva bodo za tovrstno izobraževanje prispevala okoli 10,9 milijona evrov več kot lani, od tega bo okoli 7,4 milijona evropskih sredstev.
Letni program sicer upošteva cilje resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Sloveniji za obdobje 2013-2020, ki so dvigniti izobrazbeno raven prebivalstva in raven temeljnih zmožnosti, povečati zaposljivost aktivnega prebivalstva, izboljšati možnosti za učenje in vključevanje v izobraževanje ter splošno izobraženost.
Vir: STA
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
