c S

Nadomestno materinstvo

03.04.2017 Legalizacija nadomestnega materinstva odpira številne moralne, etične, medicinske in pravne dileme. Gre za temo, ki se dotika predvsem dveh področij, in sicer prava ter medicine, zato so glede odprtih vprašanj svoja stališča na javni debati pretekli teden soočili študenti prava in medicine z Univerze v Ljubljani.

Ekipa Debatnega kluba Pravne fakultete (PF) se je pomerila proti ekipi Medical Student Journal Club z Medicinske fakultete (MF), s čimer je Debatni klub stopil iz svojih ustaljenih okvirov organiziranja tradicionalnih debat študentov proti profesorjem in tako končno pripravil tudi debato med študenti.

predavalnica

Študentke MF so zagovarjale stališče ZA, študentje PF pa stališče PROTI. Debatni strani sta bili izbrani naključno, zato ni nujno, da so študentje zagovarjali svoja lastna stališča. Temo je uvodoma objektivno in nevtralno predstavila strokovnjakinja s področja civilnega medicinskega prava, prof. dr. Viktorija Žnidaršič Skubic, univ. dipl. prav., in poudarila bistvo nadomestnega materinstva, ki je v sklenitvi dogovora med naročnikom in nadomestno materjo, da bo zanj (za)nosila in rodila otroka ter mu ga po rojstvu odplačno ali neodplačno predala. Predstavila je tudi različne pravne ureditve držav po svetu in izpostavila, da gre za perečo temo, ki odpira številne dileme in možnosti zlorab, zato so države pri legalizaciji instituta nadomestnega materinstva zelo previdne.

Razlogi ZA

Uvodni govor vladne ekipe, ki je zagovarjala legalizacijo nadomestnega materinstva, je imela Veronika Slemenšek, ki je poudarila, kako se sreča in veselje ob besedah otrok in družina pri neplodnih parih spremenita v žalost in nesrečo.

za

Naslednji govor je imela Ester Gaggi Slokar, ki je pojasnila, zakaj se je vlada odločila za tako liberalen predlog nove ureditve, s katero bi se nadomestno materinstvo med drugim omogočilo tudi ženskam brez medicinskih indikacij. Kot primer je navedla zgodbo vrhunske športnice, ki je razpeta med vztrajanjem v vrhunskem športu in pravočasnim zasnovanjem družine, kjer odločitev za slednje pogosto pomeni izredno težko vrnitev nazaj v svet vrhunskega športa.

Zadnja govorka vladne strani, Tjaša Oblak, je ostro napadla argumente opozicije, predvsem njihovo navajanje transplantacij maternic kot eno izmed možnih alternativ nadomestnemu materinstvu, in povzela argumente svoje ekipe. Zopet je bil poudarek na močni želji ljudi po zasnovanju družine.

Razlogi PROTI

Ekipo proti legalizaciji nadomestnega materinstva je v uvodnem govoru zastopala Neja Štaba Pečnik, ki se je osredotočila na etične dileme nadomestnega materinstva. Legalizacija le tega namreč povzroči popredmetenje in instrumentalizacijo ženske in njenega telesa (predvsem maternice), otrok pa še zlasti pri odplačnem nadomestnem materinstvu postane blago in predmet pogodbe.

proti

V drugem govoru opozicijske strani je Nadja Mićić opozorila, da je potrebno medicini postaviti jasne meje še dopustnega, ne pa da ji predlog vlade pušča povsem proste roke, kjer je dovoljeno vse. Opozorila je tudi na primere slabe prakse, saj so v mnogih primerih nadomestnega materinstva ženske izkoriščane.

Zadnji govorec opozicije, Matej Vošner, je imel nalogo predvsem omiliti in nevtralizirati napad zadnje govorke vlade in ponovno vzpostaviti argumente opozicije. V svojem govoru je najprej poudaril, da so nagibi in motivi nadomestnih mater pogosto napačni in niso izraz njene svobodne volje, v nadaljevanju pa navedel potencialne alternative nadomestnemu materinstvu, kot npr. transplantacija maternice in posvojitve. V tem kontekstu je vladi tudi svetoval, da več svojih naporov vloži v izboljšanje sistema posvojitev otrok, ki očitno ne deluje optimalno.

Matej  

Ta debata je bila burnejša in po mnenju občinstva tudi razburljivejša od tradicionalnih debat proti profesorjem, kar je mogoče pripisati večji sproščenosti in načelni enakopravnosti debaterjev, kot tudi izbrani temi, ki je, kot že omenjeno, izredno zanimiva. Za ekipo Medical Student Journal Club je bila to prva debata in kot so študentke medicine ob koncu povedale, niso pričakovale, da bo potekal tako srdit boj glede vsake izrečene besede. Izkušnja jim je bila nadvse zanimiva in, čeprav je šla zmaga po glasovanju poslušalcev v roke študentov prava, pravijo, da so z izkušnjo zadovoljne in si želijo še nadaljnjega sodelovanja z Debatnim klubom PF. Navdušenje nad debato in posameznimi debaterji so po končani debati izrazili tudi številni poslušalci in apelirali na vse, da se tovrstne debate organizirajo tudi v prihodnje in še pogosteje. Morda pa bo tudi debata študentov prava proti študentom medicine postala tradicionalna, tako kot npr. vsakoletna debata študentov proti profesorjem na Pravni fakulteti.

Pripravila: Neja Štaba Pečnik, študentka PF UL


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.