SVIZ je na ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Majo Makovec Brenčič naslovil opozorila o perečih težavah zaposlenih v predšolski vzgoji s področja pogojev dela. Seznanil jo je z aktualno problematiko v vrtcih ter predlagal tudi poseben delovni sestanek, na katerem bi vsa ta odprta vprašanja tudi obravnavali in skušali najti učinkovite rešitve.
Gre za problematiko nadomeščanja odsotnih strokovnih delavk, ki postaja vedno večja, saj imajo mnogi vrtci težave z ustreznim zagotavljanjem nadomeščanja odsotnih strokovnih delavk v oddelku ter posledično z zagotavljanjem sočasnosti strokovnih delavk v oddelku skladno z zakonom in pravilnikom. V praksi se dogajajo tudi nekatere kršitve v tej zvezi, s katerimi želi sindikat seznaniti ministrico in njene sodelavce.
Pojavljajo se tudi zapleti z vodenjem evidenc o prisotnosti ter delu zaposlenih na delovnem mestu. V zadnjem obdobju je namreč v vrtcih pogosto opaziti, da morajo zaposleni vsakodnevno beležiti svojo prisotnost oziroma prihod in odhod z dela. Te evidence se vodijo z namenom izračunavanja t. i. plus in minus delovnih ur oziroma skušajo neenakomerno razporejati delovni čas, navkljub temu, da zavodi v praksi za to ne izpolnjujejo predpisanih pogojev. Vodenje teh evidenc ter s tem povezane težave s 'plus ter minus' urami po nepotrebnem ustvarjajo nejevoljo med zaposlenimi, hkrati pa se delavcem ter tudi sindikatu utemeljeno zastavljajo vprašanja glede koriščenja oziroma plačila t. i. viška ur, ki se pojavljajo. Pojavljajo se še nekatere druge anomalije v tej zvezi, zato želi SVIZ ministrstvo podrobneje seznaniti z različnimi praksami v vrtcih in od pristojnih pridobiti vsebinsko opredelitev ter predloge rešitev do navedenega.
Tretja tema, ki jo želi SVIZ izpostaviti na srečanju z ministrico, je položaj pomočnic vzgojiteljic. Njihove delovne naloge so se v zadnjih letih pomembno spremenile in postale zahtevnejše, enako velja tudi za odgovornost. Pomočnice vzgojiteljic so vključene praktično že v vse faze vzgojno-izobraževalnega procesa v vrtcu, aktivno sodelujejo tudi v strokovnih organih in strokovnih skupinah in se tudi vsakodnevno same neposredno srečujejo s starši, ki od njih pričakujejo enako jasne in strokovne informacije kot od vzgojiteljic. Ne glede na vse to pa njihov plačni položaj teh sprememb ne odraža in je že nekaj let povsem neustrezen. SVIZ je že večkrat v postopkih pristojnim organom predlagal izboljšanje njihovega plačnega položaja. Vlada RS se je v 8. točki Dogovora o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer za obdobje 2009–2010 z dne 24. 2. 2009 zavezala, da se bodo odpravile ugotovljene pomanjkljivosti plačnega sistema pri delovnih mestih, med katerimi je navedeno tudi delovno mesto pomočnice vzgojiteljice. Kljub nekaterim dodatnim dogovorom v naslednjih letih se plačni položaj pomočnic ni izboljšal. Tudi v zadnjem sklenjenem dogovoru (v četrtem odstavku točke V. Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016 z dne 6. 11. 2015) so se vladna in sindikalna pogajalska stran strinjali, da se kot anomalija plačnega sistema šteje tista pomanjkljivost, za katero se ugotovi očitno neskladje s primerljivimi delovnimi mesti po plačnih podskupinah, še posebej pa to velja za delovna mesta, ki so navedena v Dogovoru iz leta 2009 (torej tudi delovno mesto pomočnice vzgojiteljice). Dodatne težave pa v praksi predstavljajo neredki primeri, ko se pomočnicam vzgojiteljicam nalagajo še dodatne obveznosti oziroma se od njih pričakuje ali celo zahteva, da opravljajo delo vzgojiteljic. Zaradi že omenjenega problema z zagotavljanjem nadomeščanj odsotnih strokovnih delavcev se nemalokrat zgodi, da pomočnice vzgojiteljic tudi dlje časa same izvajajo delo v oddelku (pišejo priprave, načrtujejo vzgojno delo in same v celoti izvajajo program v oddelku). Prav tako ni redkost, da se ravno njim nalaga delo, ki niti ne spada v delokrog nalog strokovnih delavcev (opravljajo dela pripravljavke hrane, čistilke v času njihove odsotnosti, celo ob hkratnemu opravljanju dela v skupini). SVIZ zato od MIZŠ pričakuje, da bo storilo vse, kar je v njegovi moči, da se bodo v praksi izvajali predpisi, povezani z obveznostmi ter pravicami delavcev. Prav tako pa pričakujemo, da bo ministrstvo za izobraževanje v postopkih, povezanih s pogajanji za sistem plač v javnem sektorju, pristojno ministrstvo ter Vlado RS opozorilo na neustrezen, težak položaj pomočnic vzgojiteljic ter da bo podprlo predloge SVIZ za izboljšanje njihovega plačnega položaja.
Poleg naštetih se v vrtcih dlje časa pojavljajo tudi težave v zvezi z zagotavljanjem pravice delavcev do izbire med izplačilom regresa za prehrano ter koriščenjem brezplačne prehrane. Kljub temu, da o praktičnih vidikih te izbire obstajajo različna mnenja, gre za pravico vseh javnih uslužbencev, vodstva nekaterih vrtcev pa je še vedno nočejo spoštovati oziroma delavcev na različne načine omejujejo pravico do izbire. Pojavlja se še problem, ki je morda posredno povezan s problemom iz zgornjega odstavka, in sicer da delodajalci od delavcev (tako strokovnih kot tudi administrativno-računovodskih ter tehničnih delavcih) zahtevajo, da v času koriščenja odmora ne smejo zapustiti prostorov zavoda. Slednje je po mnenju SVIZ gotovo kršitev delovnopravnih predpisov, saj čas odmora ne spada v efektivni delovni čas, delavci v tem času ne opravljajo dela in tako niso dolžni upoštevati navodil delodajalca. Omenjene prepovedi so nesprejemljive predvsem ob upoštevanju namena odmora (psihofizična sprostitev delavca med delom), posledično pa so sporne tudi z vidika predpisov o varnosti in zdravju pri delu. Vse pogosteje pa zaposleni poročajo tudi o praksi vodstev vrtcev, ki od strokovnih delavcev (predvsem mlajših kolegic in kolegov) pričakujejo izvajanje dodatnih dejavnosti (plesnih uric ipd.) izven delovnega časa, torej brez dodatnega plačila.
Vir: SVIZ
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
