V šolah se delijo informacije, da se darilo pri skupinskem obdarovanju učitelja s strani učencev celotnega razreda ob koncu šolskega leta šteje kot eno darilu učitelju, zato njegova vrednost ne sme presegati 62,59 evra, sicer darila javni uslužbenec ne sme sprejeti. Če pa je dano darilo v vrednosti nad 20,86 evra, mora učitelj darilo vpisati v seznam daril, ki ga vodi šola.
Mar niso te omejitve in dolžnosti učiteljev povsem neživljenjske, zlasti ugotovitev, da se darilo razreda šteje za eno večje darilo, ne pa za več manjših daril? Poleg tega te določbe tudi pretirano obremenjujejo učitelje in šole, saj v razredih z več kot 20 učenci tudi minimalni prispevki v višini enega evra že pomenijo, da mora učitelj darilo vpisati v seznam daril, šola pa mora take sezname daril voditi.
Učitelji, ki imajo sklenjeno delovno razmerje v javnem sektorju, so javni uslužbenci (prvi odstavek 1. člena Zakona o javnih uslužbencih - ZJU), zato morajo pri sprejemanju daril v zvezi z opravljanjem službe spoštovani omejitve in dolžnosti iz 11. člena ZJU. Vlada je način izvedbe zakonskih določb uredila z Uredbo o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril (Uredba). ZJU in Uredba sta se začela uporabljati 28. junija 2003, ko so se vrednosti določale še v tolarskih zneskih. Z dnem uvedbe evra so se tolarski zneski, navedeni v predpisih, preračunali na evrske zneske po tečaju zamenjave in se zdaj izražajo v evrih (glej prvi odstavek 13. člena Zakona o uvedbi eura - ZUE).
Prepoved sprejemanja daril je bila v 11. členu ZJU sprva zapisana v obliki le t. i. protikorupcijske klavzule, ki je določala:
"Javni uslužbenec ne sme zahtevati ali sprejemati daril ali obljube darila oziroma kakšne druge koristi zato, da bi opravil določeno dejanje v zvezi s svojimi javnimi nalogami, ali da določenega dejanja ne bi opravil."
Med zakonodajnim postopkom je zakonodajalec moralno normo etičnega kodeksa dvignil na raven pravne norme in s tem okrepil njen pomen.
V prvem odstavku 11. člena ZJU je tako zdaj določeno, da javni uslužbenec, ki opravlja javne naloge, ne sme sprejemati daril v zvezi z opravljanjem službe, razen priložnostnih daril manjše vrednosti. Za darila manjše vrednosti se štejejo darila, katerih vrednost ne presega 15.000 tolarjev (tj. 62,59 evra) oziroma katerih skupna vrednost v posameznem letu ne presega 30.000 tolarjev (tj. 125,18 evra), če so prejeta od iste osebe.
Javni uslužbenec je dolžan darovalca opozoriti, da darila, ki presegajo ti vrednosti, postanejo last delodajalca. Če darovalec pri darilu vztraja, je obdarovanec darilo dolžan izročiti delodajalcu oziroma organu delodajalca, ki je pooblaščen, da z njimi razpolaga (tretji odstavek 11. člena ZJU). Javni uslužbenec, ki je darilo prejel, je podatke o sprejetem darilu, njegovi vrednosti, o osebi, od katere je darilo sprejel, in o drugih okoliščinah dolžan vpisati v seznam daril (četrti odstavek 11. člena ZJU). Obveznosti vpisa v seznam daril pa ni, če gre za darila zanemarljive vrednosti, katerih vrednost ne presega 5.000 tolarjev (to je 20,86 evra) (peti odstavek 11. člena ZJU v zvezi s prvim odstavkom 5. člena Uredbe). Če se kot darilo izroča denar ali vrednostne papirje, javni uslužbenec ne sme sprejeti niti darila zanemarljive vrednosti (3. točka drugega odstavka 3. člena Uredbe). Če učitelj krši dolžnosti in omejitve v zvezi s sprejemanjem daril, gre za težjo disciplinsko kršitev (8. točka drugega odstavka 123. Člena ZJU).
Omejitve in obveznosti javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril iz 11. člena ZJU v širšem smislu spadajo med ukrepe za krepitev delovanja pravne države in za krepitev integritete in transparentnosti, za preprečevanje korupcije ter za preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov (glej 1. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije - ZIntPK). Podobne omejitve in obveznosti v zvezi s sprejemanjem daril v javnem sektorju od 5. junija 2010 naprej namreč vsebujeta tudi 30. člen ZIntPK, ki se nanaša na funkcionarje, in 34. člen ZIntPK, ki se nanaša na državne organe, organe lokalne skupnosti in nosilce javnih pooblastil kot institucije.
Če sledimo namenu protikorupcijskih ukrepov, je omejevanje in urejanje obdarovanja javnih uslužbencev torej smiselno predvsem v situacijah, ko bi darilo neke osebe lahko vplivalo na objektivno in nepristransko opravljanje nalog javnega uslužbenca, ki se nanašajo na darovalca. Dodatne formalnosti pri obdarovanju pa niso smiselne, kadar sta javni uslužbenec in njegovo delo deležna spoštovanja in priznanja v obliki priložnostnih daril v okviru običajev.
Zato bi skupinsko darilo celotnega razreda, ki se tradicionalno izroča ob končanju šolskega leta, lahko šteli za darilo simbolnega pomena, ki se ne šteje za darilo v zvezi z opravljanjem službe (peti odstavek 3. člena Uredbe). Kadar pa tako darilo ne bi imelo simbolnega pomena, bi bilo pri ugotavljanju njegove vrednosti in s tem povezanih formalnih obveznosti učitelja bolj življenjsko upoštevati vrednost prispevka na posameznega učenca, ne pa celotne vrednosti darila. Na primernost take razlage kažejo tudi posamezne določbe ZJU in Uredbe, saj se mora v seznam daril med drugim vpisati tudi ime, priimek in naslov darovalca (četrti odstavek 11. člena ZJU v zvezi s prvo alinejo prvega odstavka 5. člena Uredbe), pri ugotavljanju vrednosti priložnostnih daril manjše vrednosti pa se upošteva tudi dejstvo, da je darilo prejeto od iste osebe (3. točka drugega odstavka ZJU).
Dodati pa še velja, da je v primerjavi z ZJU zakonodajalec v ZIntPK posodobil presečne vrednosti daril, tako da se po določbah ZIntPK za zanemarljiva darila štejejo darila v vrednosti pod 25 evrov, za priložnostna darila manjše vrednosti pa se štejejo darila v vrednosti pod 75 evrov in katerih skupna vrednost v posameznem letu ne presega 150 evrov, če so prejeta od iste osebe (drugi odstavek 31. člena in tretji odstavek 30. člena ZIntPK). Če bi se torej šole "iz previdnosti" odločile za strožjo razlago 11. člena ZJU, bi bila ta razlaga lahko sporna tudi z vidika splošnega načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), saj so omejitve in dolžnosti javnih uslužbencev glede sprejemanja daril brez razumnega in stvarnega razloga strožje kot pri funkcionarjih.
Vir: Pravna praksa
*Še več člankov iz rubrike: Vprašanja & Odgovori (Pravne prakse) s področja Vzgoje, izobraževanja in športa lahko kot naročnik portala EDUS prebirate > v zbirki Publikacije.
Če niste naročnik, vas vabimo, da nam pošljete povpraševanje za naročništvo > na portal EDUS.
**V kolikor se tudi sami soočate s perečimi pravnimi vprašanj z vašega delovnega področja, vam kot naročniku revije Pravna praksa nudimo do 10 brezplačnih odgovorov letno. Aktualni odgovori s področja izobraževanja so tedensko objavljena v rubriki: Vprašanja & Odgovori, revija Pravna praksa.
>> Naročništvo na revijo Pravna praksa
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
