Postopek imenovanja ravnatelja

1. Izločitev člana sveta šole iz postopka imenovanja ravnatelja v primeru nasprotja interesov

Ker Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) nima posebnih procesnih določb, je treba glede procesnih vprašanj (tudi glede izločitve uradne osebe, ki vodi postopek oziroma v njem odloča) smiselno uporabiti določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Podlago za smiselno uporabo določb ZUP daje 4. člen ZUP, ki določa, da se pravila upravnega postopka smiselno uporabljajo tudi v javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne stvari v skladu z 2. členom ZUP, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. V skladu s 40. členom ZUP se določbe o izločitvi (35. člen ZUP) smiselno uporabljajo tudi za člane kolegijskih organov in druge funkcionarje ter druge osebe, ki bi bile pooblaščene za odločanje v upravnih zadevah oziroma opravljanje dejanj v postopku.

Postopek za imenovanje ravnatelja podrobneje ureja 53.a člen ZOFVI. V skladu s prvim odstavkom tega člena ravnatelja imenuje svet javnega vrtca oziroma šole. Odločanje sveta javnega zavoda (sveta šole) je primerljivo odločanju drugega kolegijskega upravnega organa. Svet šole v postopku imenovanja ravnatelja odloča o pravni koristi, na podlagi zakonske pristojnosti v postopku izbira kandidata za opravljanje javne funkcije, odločitev pa sprejme v obliki posamičnega upravnega akta. Ti razlogi nedvomno kažejo na javnopravno naravo postopka imenovanja ravnatelja. Glede na to ni ovir za dosledno upoštevanje določb o izločitvi (35. člena ZUP) v postopku za imenovanje ravnatelja. Povsem jasno je, da oseba, ki sama namerava kandidirati za ravnatelja, ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku izbire in imenovanja (prim. 1. točko 35. člena ZUP). Enaka prepoved velja v primeru, če namerava za ravnatelja kandidirati oseba, ki je v sorodstvenem razmerju s članom sveta šole, tj. če je z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njim v zakonski zvezi, v svaštvu do vštetega drugega kolena (četudi je medtem zakonska zveza že prenehala) in tudi če z njim živi ali je živela v zunajzakonski skupnosti (prim. 2. točko 35. člena ZUP). Navedena prepoved velja tudi za razmerja, v katerih je uradna oseba, ki odloča v postopku, skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca (prim. 3. točko 35. člena ZUP).

Enakopravnost v postopku imenovanja oziroma izbire kandidatov za ravnatelja se lahko konkretizira zgolj tako, da nihče od kandidatov ni hkrati tudi član sveta zavoda. O izbiri kandidata morajo odločiti tisti člani sveta zavoda, za katere ne obstojijo izločitveni razlogi. Član sveta, ki namerava kandidirati za ravnatelja, se mora torej nemudoma izločiti. Na njegovo mesto mora biti vsaj začasno, za izvedbo postopka izbire, izvoljen ali imenovan drug član sveta zavoda. Oseba, ki namerava kandidirati za mesto ravnatelja, mora biti izločena iz celotnega postopka (ne samo iz postopka glasovanja), in sicer mora takoj, ko izve za kakšen izločitveni razlog iz 35. člena ZUP, prenehati s kakršnimkoli nadaljnjim delom v zadevi in to sporočiti organu, pristojnemu za odločanje o izločitvi. Kršitev določb o izločitvi je na podlagi 6. točke drugega odstavka 237. člena ZUP absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka. Neizbrani kandidat lahko zaradi kršitve določb o izločitvi vloži izpodbojno tožbo (prvi odstavek 33. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), s katero zahteva razveljavitev sklepa o izbiri. Navsezadnje lahko ugotovitve glede morebitnih nepravilnosti in nezakonitosti v postopku izbire kandidata privedejo tudi do suma koruptivnega ravnanja.

2. Drugi krog glasovanja

• Okrožnica Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport se glasi: "Če v postopku izbire oz. imenovanja ravnatelja nihče ne dobi potrebne večine, do izbire kandidata za ravnatelja oz. do imenovanja ravnatelja ne pride, se postopek v tej fazi zaključi. V tem primeru je razpis potrebno v celoti ponoviti. Drugega kroga glasovanja za izbiro oz. imenovanje ravnatelja ZOFVI ne pozna in torej zanj ni zakonske podlage."

V ustanovitvenem aktu šole pa je pod točko XV - pravila odločanja sveta - zapisano:
"Svet šole določi način glasovanja pred začetkom glasovanja o posamezni zadevi, če to ni urejeno s poslovnikom.

Na način, določen v prejšnjem odstavku, svet določi druga pravila odločanja (o predčasnem ali naknadnem glasovanju, dopisni oz. korespondenčni seji, o glasovanju v dveh krogih za primer neodločenega rezultata pri imenovanjih oz. volitvah in podobno)."

Ali lahko šola v skladu s svojim ustanovitvenim aktom izvede drugi krog glasovanja za izbiro oziroma imenovanje ravnatelja?

Niti Zakon o zavodih (ZZ) niti ZOFVI (kot lex specialis) ne dajeta pravne podlage za drugi krog odločanja. Če nobeden od kandidatov ne prejme zadostnega števila glasov, je treba postopek izbire v celoti ponoviti (vključno s ponovnim javnim razpisom - 58. člen ZOFVI). Če nihče od prijavljenih kandidatov za ravnatelja ni imenovan, svet javnega vrtca oziroma šole imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja izmed strokovnih delavcev javnega vrtca oziroma šole oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto (54. člen ZOFVI). Glede na to pravila odločanja sveta, vsebovana v ustanovitvenem aktu (ki pod nekaterimi pogoji dopuščajo drugi krog glasovanja), v postopku za imenovanje ravnatelja ne pridejo v poštev.

3. Odločanje sveta zavoda

• V okrožnici ministrstva je zapisano: "V postopku imenovanja ravnatelja višje strokovne šole kot organizacijske enote vzgojno-izobraževalnega zavoda predstavniki staršev in dijakov ne odločajo."

Ali lahko v srednji šoli, ki izvaja gimnazijski program, srednje strokovno izobraževanje in vključuje dijaški dom, predstavniki dijakov in staršev v postopku imenovanja ravnatelja na svetu šole odločajo - glasujejo?

V skladu z drugim odstavkom 53.a člena ZOFVI si mora svet šole pred odločitvijo o izbiri kandidata za ravnatelja o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, pridobiti:

- mnenje učiteljskega oziroma predavateljskega zbora,
- mnenje lokalne skupnosti, na območju katere ima šola sedež; kadar je ustanovitelj javne šole samoupravna narodna skupnost, pa tudi mnenje te skupnosti,
- mnenje sveta staršev.

Pred odločitvijo sveta o izbiri kandidata za ravnatelja javne poklicne šole, srednje tehniške in srednje strokovne šole, javne gimnazije, javne višje strokovne šole, javnega dijaškega doma ter zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami podajo mnenje o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, tudi dijaki oziroma študentje (tretji odstavek 53.a člena ZOFVI).

V danem primeru srednja šola izvaja gimnazijski program, srednje strokovno izobraževanje in dijaški dom, ne izvaja pa programa višje strokovne šole. Svet šole mora pred odločitvijo o izbiri kandidata za ravnatelja o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, pridobiti tudi mnenje predstavnikov staršev in dijakov. Svet staršev in dijaki mnenje obrazložijo (prim. četrti odstavek 53.a člena ZOFVI). Če mnenja ne dajo v 20 dneh od dneva, ko so bili zanj zaprošeni, lahko svet o izbiri odloči brez tega mnenja (prim. sedmi odstavek 53.a člena ZOFVI). Pri tem je treba opozoriti na naslednje: svet staršev in dijaki imajo pravico podati mnenje o kandidatih za ravnatelja, nimajo pa pravice odločati oziroma glasovati o kandidatih. Pravico do glasovanja imajo namreč le člani sveta, ki so izvoljeni po zakonsko predvidenem postopku (47. člen ZOFVI).

• Kakšna je potrebna večina za odločanje? Poslovnik o delu sveta šole namreč določa, da je svet sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica vseh članov sveta in za odločitev glasuje večina prisotnih članov.

Svet javnega zavoda odloča z večino glasov vseh članov, če s tem zakonom ni drugače določeno (dvanajsti odstavek 46. člena ZOFVI). Kot že rečeno, je postopek za imenovanje ravnatelja podrobneje urejen v 53.a členu ZOFVI, ki glede potrebne večine ob glasovanju o kandidatih za ravnatelja ne vsebuje posebne ureditve. Za postopek imenovanja ravnatelja v danem primeru torej velja, da svet šole odloča z večino glasov vseh članov. Določba poslovnika o delu sveta šole, ki jo navajate (ta določa, da je svet sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica vseh članov sveta in za odločitev glasuje večina prisotnih članov), se v postopku imenovanja ravnatelja ne more uporabiti oziroma ne more biti podlaga za sklepanje, da bi za izbiro kandidata zadoščala že večina glasov navzočih članov sveta. Taka izbira bi bila nezakonita. Ko svet izmed prijavljenih kandidatov izbere kandidata za ravnatelja, posreduje obrazložen predlog za imenovanje v mnenje ministru (osmi odstavek 53.a člena ZOFVI). Če minister ne da mnenja v 30 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet odloči o imenovanju ravnatelja brez tega mnenja (deveti odstavek 53.a člena ZOFVI). Po prejemu mnenja ministra oziroma po poteku roka iz prejšnjega odstavka svet odloči o imenovanju ravnatelja s sklepom (deseti odstavek 53.a člena ZOFVI). O odločitvi obvesti vse prijavljene kandidate. Zoper odločitev sveta je možno sodno varstvo v skladu zakonom, ki ureja zavode.

*Še več člankov iz rubrike: Vprašanja & Odgovori (Pravne prakse) s področja Vzgoje, izobraževanja in športa lahko kot naročnik portala EDUS prebirate > v zbirki Publikacije.

V kolikor še niste naročnik, vas vabimo, da nam pošljete povpraševanje za naročništvo > na portal EDUS.

**Če se tudi sami soočate s perečimi pravnimi vprašanj z vašega delovnega področja, vam kot naročniku revije Pravna praksa nudimo do 10 brezplačnih odgovorovletno. Aktualni odgovori s področja izobraževanja so tedensko objavljena v rubriki: Vprašanja & Odgovori, revija Pravna praksa.

>> Naročništvo na revijo Pravna praksa

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.