Spremembe pri dostopu do arhivskega gradiva
Dosedanji zakon: Po veljavnem zakonu iz leta 2006 je arhivsko gradivo prosto dostopno, razen če gradivo ne vsebuje občutljivih osebnih podatkov, pridobljenih s kršenjem človekovih pravic.
Če želi prosilec videti tudi gradivo, ki vsebuje občutljive osebne podatke, se mora za dovoljenje obrniti na arhivsko komisijo. Trenutna komisija dostop običajno odobri, razen če je oseba, na katero se nanašajo podatki, še živa ali od njene smrti še ni minilo 10 let.
Novela zakona: Gradivo ostaja prosto dostopno, vendar tudi po novem le, če ne vsebuje občutljivih osebnih podatkov. Pri tem se med občutljive osebne podatke ne šteje več političnega ali filozofskega prepričanja ter članstva v političnih strankah in sindikatih, kar naj bi po navedbah ministrstva za kulturo prosto dostopnega naredilo več gradiva.
Če pa gradivo vsebuje občutljive osebne podatke (takšnega gradiva naj bi bilo denimo pri arhivih SDV po novem okoli 25 odstotkov), pa ima prosilec dve možnosti - lahko se odloči, da dobi gradivo, pri katerem so občutljivi osebni podatki prekriti, lahko pa se obrne na arhivsko komisijo in prosi za vpogled v neanonimiziran dokument. Pri tem mu arhivska komisija vpogleda najverjetneje ne bo odobrila, če od nastanka dokumenta še ni minilo 75 let ali če oseba, na katero se nanaša, še ni mrtva vsaj 10 let. Se pa sicer anonimizacija po navedbah ministra za kulturo Uroša Grilca uporablja že zdaj.
Izjemen dostop do arhivskega gradiva
Veljavni zakon: Arhivska komisija lahko "za opravljanje raziskav z namenom zgodovinske, pravne ali publicistične ocene" delovanja organov nekdanjega sistema odobri izjemni dostop do arhiva, s katerim lahko prosilec neomejeno vpogleduje v neanonimizirane dokumente.
Novela zakona: Arhivska komisija lahko izjemen dostop odobri "znanstveno-raziskovalni organizaciji, raziskovalcu ali novinarju", ki mora pred tem pripraviti tudi raziskovalni elaborat.
Roki, v katerih se mora izvesti anonimizacija, arhivska komisija pa odločiti o vlogi
Tako po sedanji ureditvi kot po noveli mora arhivska komisija o tem, ali bo dovolila vpogled v neanonimizirane dokumente, ki vsebujejo občutljive osebne podatke, odločiti v 60 dneh. Pri tem novela odločanje še bolj jasno veže na zakon o splošnem upravnem postopku.
Tudi anonimizacijo, ki v zdajšnjem zakonu ni urejena, bodo morali arhivski delavci izvesti v 60 dneh, sicer bodo morali prosilcu predati neanonimizirano gradivo.
Varovanje občutljivih osebnih podatkov
Veljavni zakon: Arhivi nekdanjih družbenopolitičnih organizacij (na primer Zveze komunistov Slovenije, zveze sindikatov Slovenije, ZZB NOB) so prosto dostopni, razen gradiva, ki vsebuje občutljive osebne podatke, ki so bili pridobljeni s kršenjem človekovih pravic in se ne nanašajo na nosilce javnih funkcij. To pomeni, da zakon ne varuje občutljivih osebnih podatkov nekdanjih funkcionarjev.
Novela zakona: Varovani so tudi občutljivi osebni podatki nekdanjih funkcionarjev. Po zagotavljanju arhivarjev arhivi ne vsebujejo veliko takšnih podatkov nekdanjih funkcionarjev.
Občutljivi osebni podatki
Veljavni zakon: Občutljivi osebni podatki so podatek o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu; političnem, verskem ali filozofskem prepričanju; članstvu v politični stranki in sindikatu; zdravstvenem stanju; spolnem življenju; vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške; biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin.
Novela zakona: Občutljivi osebni podatki po noveli so: zdravstveno stanje; spolno življenje; podatek, da je oseba žrtev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, zakonsko zvezo, družino in otroke; podatek, da gre za storilca kaznivih dejanj in prekrškov, razen kaznivih dejanj in prekrškov oseb, zoper katere je bil voden postopek zaradi nasprotovanja nekdanjemu enopartijskemu režimu; podatek o verskem prepričanju in podatek o etnični pripadnosti.
Med občutljive osebne podatke tako več ne sodita podatka o političnem in filozofskem prepričanju ter podatka o članstvu v politični stranki in sindikatu.
Odprtost arhivov nastalih pred majem 1990
Veljavni zakon: Mogoče je vpogledati v arhivsko gradivo, nastalo pred 17. majem 1990, če se nanaša na družbenopolitične organizacije, organe notranjih zadev, pravosodne organe in obveščevalno-varnostno službo. Ni pa denimo mogoče vpogledati v arhive nekdanjega Predsedstva SRS, Izvršnega sveta SRS in sekretariatov.
Novela zakona: Mogoče bo vpogledati v vse arhive, ki so nastali pred 17. majem 1990 (ob omejitvah, ki veljajo za ravnanje z gradivom, ki vsebuje občutljive osebne podatke). Prav tako bo po zagotovilih ministra Grilca mogoč vpogled v arhive, nastale pred majem 1990, ki jim je bila po osamosvojitvi nadeta oznaka zaupno.
Druge rešitve v zakonu
Novela med drugim osebam zasebnega prava omogoča uporabo instrumenta notranjih pravil za ravnanje z arhivi, jih pa k temu ne zavezuje. Vpeljuje tudi pravno podlago za varstvo arhivskega gradiva političnih strank in pravnih oseb, ki delujejo v javnem interesu in ureja možnosti lastnega varstva arhivskega gradiva za javnopravne osebe.
Podrobneje določa tudi ravnanje z arhivskim gradivom, ki mu je pretekel rok trajanja, in podrobneje ureja digitalizacijo arhivskega gradiva.
Vir (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
