Izplačilo starševskega nadomestila je omejeno navzdol in navzgor. V skladu s 43. členom ZSDP izplačilo starševskega nadomestila, razen porodniškega nadomestila, ne more biti višje od dvainpolkratnika povprečne mesečne plače v Sloveniji. Izplačilo starševskega nadomestila ne more biti nižje od 55 odstotkov minimalne plače. Omejitev starševskega nadomestila navzgor je bila tudi predmet ustavne presoje, Ustavno sodišče pa neskladja z Ustavo ni ugotovilo. V zvezi s tem se največ vprašanj upravičencem do starševskega nadomestila in strokovni javnosti postavi ob prejemu odločbe od pristojnega centra za socialno delo. V odločbi je naveden bruto znesek starševskega nadomestila, do katerega je stranka upravičena. Kadar je ta v znesku "minimalne plače" ali dvainpolkratnika "povprečne plače", se znesek bistveno razlikuje od zneska, objavljenega na spletni strani Statističnega urada. Poglejmo si, zakaj je do te razlike prišlo.
Osnovo za izračun starševskega nadomestila določa ZSDP, ki v prvem odstavku 41. člena določa, da je osnova za posamezno vrsto nadomestila povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za starševski dopust.
Minimalno plačo določa Zakon o minimalni plači (ZMinP), ki določa pravico do minimalne plače, njeno višino in pogoje, pod katerimi se lahko izplačuje prehodni znesek minimalne plače, ter način njenega določanja in objave. Znesek minimalne plače je trenutno 789,15 evra bruto. Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega v Sloveniji je bila po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za januar 2014 1.534,54 evra bruto.
Za razumevanje izračuna nadomestil je treba v nadaljevanju pojasniti še določbe dveh zakonov: Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (ZUTPG), ki določa povprečno in minimalno plačo, in Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF).
ZUTPG je bil objavljen 3. novembra 2006, veljati pa je pričel 1. januarja 2007. Ta zakon določa višine, enotni način in rok usklajevanja posameznih vrst transferjev posameznikom in gospodinjstvom, ki se izplačujejo iz javnih finančnih virov v Republiki Sloveniji, to je iz državnega proračuna, proračunov občin, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (1. člen).
Največ težav pri razlagi je glede določbe 2. člena ZUTPG:
"V primerih, ko so v teh predpisih višine posameznega transferja določene v razmerju do minimalne, zajamčene plače ali povprečne plače v Republiki Sloveniji, se, v skladu z 2. členom ZUTPG, kot višine upoštevajo vrednosti, veljavne na dan 31. decembra 2006, ki jih objavi minister oziroma ministrica, pristojen za socialne zadeve".
Nadalje ZUTPG v 3. členu določa, kako se usklajujejo transferji posameznikom in gospodinjstvom, na enak način se usklajujejo tudi starševska nadomestila (enkrat letno v januarju z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem v letu pred tem, po podatkih Statističnega urada RS).
Iz določbe 2. člena logično sledi določba 6. člena ZUTPG, v kateri je določeno, da minister vsako leto v Uradnem listu RS objavi sklep o usklajenih višinah tistih transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih, in odstotek uskladitve drugih transferjev.
V 9. členu ZUTPG pa je poudarjeno, da z dnem uveljavitve tega zakona (torej s 1. januarjem 2007) prenehajo veljati nekatere določbe zakonov in drugih predpisov, ki določajo višine posameznega transferja ali njihovega dela v razmerju do minimalne plače, zajamčene plače ali povprečne plače v Sloveniji. ZUTPG navaja tudi ZSDP ter najvišje in najnižje izplačilo nadomestila.
Povsem razumljivo je, da ZUTPG v prehodnih določbah oziroma v 9. členu ne ukinja določb ZSDP. Ker 2. člen ZUTPG določa, da se namesto višine minimalne ali povprečne plače upoštevajo višine na dan 31. decembra 2006, je jasno, da nikakor ne preneha veljati člen oziroma pravica iz ZSDP, temveč samo pojem povprečna ali minimalna plača. Če bi prenehal veljati člen, izplačilo nadomestila za nego in varstvo otroka ne bi bilo omejeno ne navzgor in tudi ne navzdol. Omejitev izplačila starševskega nadomestila navzgor in navzdol je namreč utemeljena s tem, da pri sistemu nadomestil po zgoraj navedeni ureditvi (tako ZSDP kot tudi ZUTPG) ne gre za sistem zavarovanja, ki bi temeljil samo na načelih vzajemnosti, temveč gre za sistem, ki temelji tudi na solidarnosti. To pomeni, da se del nadomestila pri upravičencih, ki glede na višje plače prispevajo več, nameni za pokrivanje nadomestila tistih, ki glede na nižje plače prispevajo manj. Namen ZUTPG je bil poenotenje mehanizmov usklajevanja za vse transferje, ki se izplačujejo iz javnofinančnih virov, in zagotovitev enakopravnega socialnega položaja upravičencev do posameznih vrst transferjev. Namen zakona torej ni, da bi odpravil omejevanje izplačila, torej določitev najvišjega oziroma najnižjega izplačila starševskega nadomestila.
Več v članku > Nataša Jamnik in Urška Trtnik: Omejitev izplačila starševskega nadomestila navzgor in navzdol
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
