Ker Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) nima posebnih procesnih določb, je treba glede procesnih vprašanj (tudi glede izločitve uradne osebe, ki vodi postopek oziroma v njem odloča) smiselno uporabiti določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Podlago za smiselno uporabo določb ZUP daje 4. člen ZUP, ki določa, da se pravila upravnega postopka smiselno uporabljajo tudi v javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne stvari v skladu z 2. členom ZUP, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. V skladu s 40. členom ZUP se določbe o izločitvi (35. člen ZUP) smiselno uporabljajo tudi za člane kolegijskih organov in druge funkcionarje ter druge osebe, ki bi bile pooblaščene za odločanje v upravnih zadevah oziroma opravljanje dejanj v postopku.
Postopek za imenovanje ravnatelja podrobneje ureja 53.a člen ZOFVI. V skladu s prvim odstavkom tega člena ravnatelja imenuje svet javnega vrtca oziroma šole. Odločanje sveta javnega zavoda (sveta šole) je primerljivo odločanju drugega kolegijskega upravnega organa. Svet šole v postopku imenovanja ravnatelja odloča o pravni koristi, na podlagi zakonske pristojnosti v postopku izbira kandidata za opravljanje javne funkcije, odločitev pa sprejme v obliki posamičnega upravnega akta. Ti razlogi nedvomno kažejo na javnopravno naravo postopka imenovanja ravnatelja. Glede na to ni ovir za dosledno upoštevanje določb o izločitvi (35. člena ZUP) v postopku za imenovanje ravnatelja. Povsem jasno je, da oseba, ki sama namerava kandidirati za ravnatelja, ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku izbire in imenovanja (prim. 1. točko 35. člena ZUP). Enaka prepoved velja v primeru, če namerava za ravnatelja kandidirati oseba, ki je v sorodstvenem razmerju s članom sveta šole, tj. če je z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njim v zakonski zvezi, v svaštvu do vštetega drugega kolena (četudi je medtem zakonska zveza že prenehala) in tudi če z njim živi ali je živela v zunajzakonski skupnosti (prim. 2. točko 35. člena ZUP). Navedena prepoved velja tudi za razmerja, v katerih je uradna oseba, ki odloča v postopku, skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca (prim. 3. točko 35. člena ZUP).
Enakopravnost v postopku imenovanja oziroma izbire kandidatov za ravnatelja se lahko konkretizira zgolj tako, da nihče od kandidatov ni hkrati tudi član sveta zavoda. O izbiri kandidata morajo odločiti tisti člani sveta zavoda, za katere ne obstojijo izločitveni razlogi. Član sveta, ki namerava kandidirati za ravnatelja, se mora torej nemudoma izločiti. Na njegovo mesto mora biti vsaj začasno, za izvedbo postopka izbire, izvoljen ali imenovan drug član sveta zavoda. Oseba, ki namerava kandidirati za mesto ravnatelja, mora biti izločena iz celotnega postopka (ne samo iz postopka glasovanja), in sicer mora takoj, ko izve za kakšen izločitveni razlog iz 35. člena ZUP, prenehati s kakršnimkoli nadaljnjim delom v zadevi in to sporočiti organu, pristojnemu za odločanje o izločitvi. Kršitev določb o izločitvi je na podlagi 6. točke drugega odstavka 237. člena ZUP absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka. Neizbrani kandidat lahko zaradi kršitve določb o izločitvi vloži izpodbojno tožbo (prvi odstavek 33. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1), s katero zahteva razveljavitev sklepa o izbiri. Navsezadnje lahko ugotovitve glede morebitnih nepravilnosti in nezakonitosti v postopku izbire kandidata privedejo tudi do suma koruptivnega ravnanja.
Več v članku > Postopek imenovanja ravnatelja
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
