c S

Obdavčitev nepremičnin v Sloveniji - veljavna in prihodnja ureditev

20.01.2014 V zadnjem času je precej prahu dvignil Zakon o davku na nepremičnine (ZDavNepr), ki ga je Državni zbor RS prvič sprejel 15. novembra, po vetu Državnega sveta pa ponovno s potrebno absolutno večino 29. novembra. V strokovnem tisku, pa tudi v dnevnem časopisju je bilo o predlogu zakona prelitega veliko črnila že v mesecih pred njegovim sprejemom, saj je Vlada že kmalu po začetku svojega mandata napovedala, da bo novi davek na nepremičnine pomemben vir povečanja proračunskih prihodkov.

Dejstvo je, da so različne vlade v preteklosti že razmišljale o uvedbi enotnega nepremičninskega davka, s sprejemom katerega se je v preteklih dneh končal več let trajajoči proces popisa in množičnega vrednotenja nepremičnin. Zakon, ki je bil sprejet po nujnem postopku, se bo začel uporabljati 1. januarja 2014, pri čemer je leto 2014 tudi prvo leto, ko bodo zavezanci že plačevali davek po novi zakonodaji.

Glede na to, da je enoten nepremičninski davek vendarle sistemska novost na davčnem področju v Sloveniji, menim, da je na mestu kratka predstavitev značilnosti novega davka, skupaj s pregledom veljavne zakonodaje, ki obdavčuje nepremičnine, in primerjavo obeh sistemov. Ker je predvsem veljavna zakonodaja na tem področju precej obsežna, bom temo obravnaval v dveh prispevkih - v prvem bom obravnaval obdavčitev nepremičnin v Sloveniji po do zdaj veljavni zakonodaji, v naslednjem prispevku pa po zakonodaji, ki začne veljati 1. januarja naslednje leto.

Nepremičnine kot predmet različnih davkov

Nepremičnine izpolnjujejo različne družbene funkcije, kar se odraža tudi v dejstvu, da so predmet številnih davkov. Promet nepremičnin je lahko predmet posebnega prometnega davka ali davka na dodano vrednost, dedovanje ali podaritev nepremičnine je predmet posebnega davka na darila in dediščine, nepremičnine pa imajo tudi investicijsko funkcijo. To pomeni, da je lahko predmet davka tudi ustvarjen kapitalski dobiček ob prodaji nepremičnine oziroma ob spremembi namembnosti zemljišča, predmet dohodnine pa je tudi morebiten prihodek iz naslova oddajanja nepremičnin v najem.

Navsezadnje pa je predmet davka v številnih državah tudi samo posedovanje nepremičnine, čemur bo namenjen večji del tega prispevka. Ker se v članku osredotočam na družbeni vidik nepremičnin, davkov iz naslova kapitalskih dobičkov in od oddajanja v najem ne bom obravnaval.

Več v članku > Andrej Grah Whatmough: Obdavčitev nepremičnin v Sloveniji - veljavna in prihodnja ureditev (1)


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.