Vrhovno sodišče je s sodbo opr.št. VDSS Pdp 481/2012 presojalo vprašanje (ne)jasnosti določb pogodbe o zaposlitvi v zvezi z opredelitvijo del, ki jih mora delavec v delovnem procesu opravljati. Sodišči prve in druge stopnje sta namreč zavrnili zahtevek oziroma pritožbo, s katero je tožnik zahteval ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, reintegracijo, reparacijo in povrnitev stroškov postopka. Navajal je, da kot zaposlen na delovnem mestu nočnega receptorja po pogodbi o zaposlitvi ni bil dolžan opravljati del, katerih neizvrševanje mu kot kršitev očita tožena stranka, in sicer poliranja pribora, polnjenja hladilnika, avtomata za sokove in pomoč pri šanku. Prav tako je navajal, da predstavlja nalaganje dodatnih nalog v danem primeru za enostransko spreminjanje pogodbe o zaposlitvi ter da pomeni opravljanje pomožnih natakarskih in kuharskih del izkoriščanje tožnika.
Vrhovno sodišče je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo. Pri tem je navedlo, da je v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi določeno, da opravlja dela nočnega receptorja, kot tudi, da bo opravljal druge naloge, ki mu jih pisno ali ustno naloži delodajalec. Dodatno je navedeno še, da je delavec dolžan spoštovati pisna in ustna navodila poslovodstva oziroma nadrejenega, dela pa mora izvrševati vestno, s posebno skrbnostjo in v dogovoru ter skladno s smernicami, navodili in zadolžitvami, ki jih določa poslovodstvo in neposredno nadrejeni glede na operativne potrebe dela itd. Čeprav dela in naloge poliranje pribora, polnjenje hladilnikov in strežba gostov v pogodbi o zaposlitvi niso izrecno navedena, niti niso opredeljena v aktu o sistemizaciji, to samo po sebi še ne pomeni, da teh del tožniku ni bilo treba opravljati, oziroma da pomenijo tak odmik od nalog, ki se zahtevajo od nočnega receptorja, da nalaganje teh del predstavlja zlorabo oziroma kršitev svobode dela.
V zvezi z dodatnimi nalogami, ki jih delodajalec lahko zahteva od posameznega delavca, je bistvena določljivost teh del. Delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi med drugim opredelita naziv delovnega mesta oziroma vrsto del, s kratkim opisom dela (tretja alineja prvega odstavka 29. člena ZDR), ki pa že po naravi stvari ne more obsegati vseh opravil, ki jih je delavec dolžan opravljati v delovnem procesu. Zato je v pogodbi o zaposlitvi v zvezi z vsebino nalog delovnega mesta poleg bistvenih opravil tudi ustrezno določiti, da bo delavec delal tudi druga potrebna dela po nalogu vodje oziroma nadrejenega. Gre za dela in naloge, ki vsebinsko spadajo k bistvenim opravilom določenega delovnega mesta, upoštevajoč tudi obseg dela in organizacijo delovnega procesa pri delodajalcu. Konkretna opravila, ki se v okviru organiziranosti delovnega procesa zahtevajo in jih je dolžan delavec opravljati na določenem delovnem mestu, so v praksi tudi stvar določitve ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi oziroma uvajanju delavca v delo, potem ko je takšno pogodbo sklenil. Vrhovno sodišče je podarilo, da je glede na naravo, obseg in organizacijo del neprimerno zahtevati popolno konkretizacijo vseh opravil v pogodbi o zaposlitvi ter govoriti o zlorabi pravic, ko se delavcu naložijo konkretna dela. Prav tako nalaganje dodatnih del delavcu s strani delodajalca ne pomeni spreminjanja pogodbe o zaposlitvi.
Vrhovno sodišče je zaključilo, da je bil tožnik ob nastopu dela seznanjen z njegovimi opravili med katerimi so bila tudi poliranje pribora, polnjenje hladilnikov itd. Ker je bilo pri toženi stranki zaposlenih 20 ljudi, med katerimi ni bilo natakarskega pomočnika (ki ima v opisu del tudi naloge poliranje pribora), ter ob upoštevanju, da teh del ni bilo veliko in da so bile naložena nočnemu receptorju iz razloga, ker je imel bistveno manj dela kot dnevni receptor, je jasno, da gre za dodatna postranska opravila, ki niso bila neprimerna za delo nočnega receptorja in jih je bil tožnik dolžan opraviti. Neizvrševanje teh dodatnih del predstavlja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in s tem krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po tretji alineji prvega odstavka 88. člena ZDR. Ker so bile te kršitve ugotovljene, šlo pa je za ponavljajoče kršitve, je pravilna tudi presoja sodišč druge in prve stopnje o utemeljenosti odpovedi.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
